{"id":974,"date":"2016-08-07T10:10:32","date_gmt":"2016-08-07T10:10:32","guid":{"rendered":"https:\/\/dum-club.si\/?p=974"},"modified":"2023-08-19T10:28:12","modified_gmt":"2023-08-19T10:28:12","slug":"how-art-matters-and-how-it-means","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dum-club.si\/?p=974","title":{"rendered":"KAKO JE UMETNOST POMEMBNA. IN KAKO POMENI. 2016"},"content":{"rendered":"

Ljubljana, 28. 5. 2016<\/p>\n

Dva predavatelja, Jonathan Clark in Robert Pfaller, bosta vsak skozi svoja filozofsko-teoretska orodja razprla pogled, zakaj in kako v teoriji in praksi razmi\u0161ljati in govoriti o avtonomnosti oz. suverenosti in z njima povezanim emancipatornim potencialom umetnosti.<\/p>\n

Na prese\u010di\u0161\u010du filozofije umetnosti, fenomenologije, kriti\u010dne teorije in psihoanalize se bomo usmerili na temeljna vpra\u0161anja, kako umetnost u\u010dinkuje \u2013 od njene povezanosti z na\u0161im ob\u010dutkom \u010dasovne orientiranosti v tem svetu do razlike med pomenom in ozna\u010devanjem v umetnosti. Da umetnost s tem, ko nekaj pomeni, izgublja suverenost oz. se podreja nekemu zunanjemu namenu, hkrati pa ozna\u010duje, tudi takrat, kadar tega nih\u010de ne namerava, bo eno na\u0161ih vodil pri iskanju odgovorov o njeni u\u010dinkovitosti in ne nazadnje neodvisnosti.<\/p>\n

Jonathan Owen Clark<\/a>
\nArt and Presence:(video \/part 1)<\/a><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Robert Pfaller<\/a>
\nHow Art Matters. And How It Means. (video \/part 2)<\/a>
\n\"\"<\/a><\/p>\n

discussion moderated by
\nGregor Moder\u00a0(video \/part 3)<\/a>\u00a0(video \/ part 4)<\/a>
\n\"\"<\/p>\n

10.30\u201311.30, predavanje
\nJonathan Owen Clark: Umetnost in navzo\u010dnost
\nV zadnjih 200 letih so \u0161tevilni teoretiki umetnosti predstavili razli\u010dne ideje o edinstvenosti ali avtonomnosti umetnosti oz. o njeni lo\u010denosti od drugih sfer \u010dlove\u0161kih dejavnosti. Mnoge so se osredoto\u010dale na vpra\u0161anje, kako umetnost to po\u010dne s spodna\u0161anjem ustaljenih in obi\u010dajnih pomenskih sistemov. Precej manj pozornosti pa je bilo namenjeno neki drugi razliki \u2013 da je umetnost komunikacijski sistem, ki deluje prek zaznavanja in zaznavnih medijev. Na raznovrstnih primerih iz histori\u010dne in sodobne umetnosti \u2013 vklju\u010dno z nedavno poustvaritvijo rimskega oboka iz Palmire \u2013 bom prikazal, da nas umetnost, poleg tega, da ustvarja in spodna\u0161a pomen, zadeva \u0161e na bolj temeljnih ravneh. V tem smislu bom govoril o tem, kako umetnost na nas u\u010dinkuje visceralno in somatsko, o njeni povezanosti z na\u0161im ob\u010dutkom \u010dasovne orientiranosti v tem svetu in o tem, kako vklju\u010duje na\u0161 intersubjektivni odnos ne le do drugih na tem svetu, temve\u010d tudi do na\u0161ih zgodovinskih prednikov. Predavanje bom sklenil z razmislekom, da so ti zaznavni temelji umetnosti in njenega sprejemanja v vse bolj globaliziranem in mediatiziranem svetu danes pomembnej\u0161i kot kadarkoli.<\/p>\n

11.30\u201312.30, predavanje
\nRobert Pfaller: Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni.<\/p>\n

\u201cKovanci, ki so ostali brez grba in zdaj veljajo za kovino in ni\u010d ve\u010d za kovance.\u201d \u2013 Friedrich Nietzsche<\/p>\n

Ples \u2013 kot morda nobena druga vrsta umetnosti \u2013 nas lahko premami, da pomembnost umetnosti postavimo v ostro nasprotje z njenim pomenom: umetnost je pomembna, kjer ne pomeni ni\u010desar, bi lahko torej mislili (\u010de re\u010demo z malce lacanovsko formulo); in kadar kaj pomeni, ni ve\u010d pomembna.<\/p>\n

Zdi se, da na tej misli temelji dobro znana besedna igra nem\u0161kega umetnika Horsta Janssena: \u201cK\u00e4the Kollwitz je hotela dobro; Goya je bil dober.\u201d Zdi se tudi, da umetnost ravno s tem, ko nekaj pomeni, izgublja neodvisnost, se hlap\u010devsko podredi nekemu zunanjemu namenu. Umetnost lahko dose\u017ee svojo veli\u010dastnost in dostojanstvo, kadar slu\u017ei le svojemu lastnemu namenu. Tu gre za bistven politi\u010dni moment: le tista umetnost, ki ne slu\u017ei zunanjemu namenu, nas je zmo\u017ena opozarjati na dejstvo, da nam ni treba vselej \u201cdelovati\u201d, temve\u010d se lahko vedemo preprosto tako, da smo sami sebi namen \u2013 z besedami Georgesa Batailla: da lahko u\u017eivamo suverenost.
\nTa prvi teoretski pristop lahko izpopolnimo z vpeljavo pojma forme. Sprva se zdi, da je forma nasprotna tako snovi (matter) kot tudi pomenu. Kajti forma je \u010dista pojavnost. A kot lahko poka\u017eemo, prav zato forma v umetnosti ni le pomembna, temve\u010d je celo (v nasprotju z vsemi aristotelovskimi podmenami) na strani snovi. In \u010de ji snovnost izklju\u010duje pomen, umetnost \u0161e vedno ni brez ozna\u010devanja (signification). Umetnost ozna\u010duje, tudi kadar nih\u010de tega ne namerava. \u010ce se pri umetnosti osredoto\u010dimo na njeno ozna\u010devanje, namesto da vztrajamo pri njenem pomenu in snovnosti, bomo bolje razumeli u\u010dinkovanje umetnosti \u2013 in ne nazadnje njeno neodvisnost.<\/p>\n

12.30\u201314.00: diskusija<\/p>\n

Program soorganizirajo: DUM \u2013 dru\u0161tvo umetnikov, Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo s podporo MGML, Muzeja in galerij mesta Ljubljana<\/p>\n

SPREMLJAJO\u010cI PROGRAM<\/p>\n

Dr. Jonathan Owen Clark: \u010cemu umetni\u0161ke \u0161ole?
\npredavanje, petek, 27. maj 2016, 17.15, AGRFT (Velika gledali\u0161ka predavalnica), Nazorjeva 3, Ljubljana<\/p>\n

V tem predavanju bom posku\u0161al dose\u010di dvoje. Uvodoma bom pretresel neposredno navezovanje kriti\u010dne pedagogike na \u201cumetni\u0161ko \u0161olo\u201d, mi\u0161ljeno v \u0161ir\u0161em pomenu majhnih specializiranih ustanov, ki zagotavljajo \u0161olanje na podro\u010dju glasbe, likovne umetnosti, gledali\u0161\u010da, plesa in oblikovanja. Potem bom predstavil, kako je neoliberalisti\u010dna politika v visokem \u0161olstvu neposredno in neugodno vplivala na take ustanove. Nasprotno bom posku\u0161al pokazati, da imajo te iste ustanove edinstveno, morda avtonomno vlogo ne le pri oblikovanju diskurzov kriti\u010dne pedagogike, temve\u010d tudi pri dviganju zavedanja o eti\u010dni in dru\u017ebeni nujnosti vra\u010danja k \u201cestetskemu izobra\u017eevanju\u201d. Trdil bom \u2013 kot so \u017ee drugi \u2013, da je prav, da tovrstno estetsko pedagogiko umestimo v okvir estetske izku\u0161nje, \u0161iritve zaznavnega zavedanja in spreminjanja pogleda na svet, ki ga omenjeni razmah omogo\u010da. Bistveno pa je, da estetsko izobra\u017eevanje nagovarja tudi zna\u010dilno politi\u010dne razse\u017enosti zaznavanja. Umetnost in zlasti umetni\u0161ke \u0161ole so lahko sredi\u0161\u010da utopi\u010dne pedagogike, ki omogo\u010da spodna\u0161anja in spreminjanja tega, kar je v dolo\u010deni dru\u017ebi najbolj zaznavno. Torej lahko zagotavljajo premike v tistem, \u010demur je vodilni zagovornik kriti\u010dne pedagogike rekel \u201cporazdelitev smiselnega\u201d.<\/p>\n

Predavanje soorganizirajo: DUM \u2013 dru\u0161tvo umetnikov, Dru\u0161tvo Igor Zabel za kulturo in teorijo s podporo AGRFT \u2013 Akademije za gledali\u0161\u010de, re\u017eijo, film in televizijo \u2013 program Odprta katedra.<\/p>\n

O nastopajo\u010dih:<\/p>\n

Dr. Jonathan Owen Clark je umetnik in akademik, ki se raziskovalno zanima za estetiko, kulturno in kriti\u010dno teorijo, filozofijo zgodovine in historiografije, \u0161tudije performansa in plesa ter muzikologijo. Kot predstojnik Oddelka za raziskovanje na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban v Londonu vodi ve\u010d raziskovalnih programov na podro\u010dju estetike in ustvarjalne prakse. Pred tem je delal na Univerzi Brunel v Londonu in v Mednarodnem centru za glasbene \u0161tudije na Univerzi v Newcastle-upon-Tyne. Objavlja v revijah Critical Horizons, Contemporary Aesthetics, Opera Quarterly in \u0161tevilnih drugih. V svojem raziskovanju umetni\u0161kega dela in njegove avtonomnosti ali edinstvenosti na podro\u010dju estetike zdru\u017euje razli\u010dne pristope, kot so zaznavanje, navzo\u010dnost, pomen in zgodovinskost.<\/p>\n

Ve\u010d: http:\/\/trinitylaban.academia.edu\/JonathanOwenClark<\/p>\n

Dr. Robert Pfaller je profesor filozofije in kulturne teorije na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu. Je ustanovni \u010dlan dunajske psihoanaliti\u010dne raziskovalne skupine \u201cstuzzicadenti\u201d. Nekaj njegovih del: The Pleasure Principle in Culture: Illusions without Owners (Verso, 2014); Umazano, sveto in \u010disti um (Analecta, 2009); Wof\u00fcr es sich zu leben lohnt: Elemente materialistischer Philosophie (Fischer, 2011). Leta 2007 je prejel nagrado Manjkajo\u010di \u010dlen (The Missing Link), ki jo podeljuje Psihoanaliti\u010dni seminar iz Z\u00fcricha (PSZ), za povezovanje psihoanalize z drugimi znanstvenimi disciplinami, leta 2015 pa nagrado za najbolj\u0161o knjigo, ki jo podeljuje Ameri\u0161ki svet in akademija za psihoanalizo (ABAPsa).<\/p>\n

Znan je po konceptu interpasivnosti. V svojem delu prou\u010duje in pojasnjuje skrito ceno sodobnega pristopa k veri, iluziji in u\u017eitku (v \u017eivljenju, kulturi, umetnosti, \u0161portu itn.) ter zakaj se neoliberalna ideologija kljub svojim \u0161tevilnim slabostim skoraj nemoteno ohranja. Ve\u010d: http:\/\/www.robert-pfaller.com\/<\/p>\n

Dr. Gregor Moder je raziskovalec na Filozofski fakulteti in predava filozofijo umetnosti na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Pred kratkim je iz\u0161la njegova knjiga Komi\u010dna ljubezen: Shakespeare, Hegel, Lacan (Ljubljana: DTP, 2016).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"","protected":false},"author":2,"featured_media":999,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,11],"tags":[23],"class_list":["post-974","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-event","category-hoho","tag-robert-pfaller"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/974","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=974"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/974\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1007,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/974\/revisions\/1007"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=974"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=974"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=974"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}