![\"\"](\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2017\/08\/A_8452955-256x256.jpg\")
<\/a><\/div><\/div>
<\/div>\n\nMedtem ko je glavni junak zgodbe v rodnem mestu prejme novico o smrti svojega strica E. A. iz majhnega kraja v dr\u017eavi na drugem, vendar bli\u017enjem kontinentu. Precej kmalu zatem hi\u0161o E. A. kupi \u010dlovek z imenom M.P. V nasprotju z mi\u0161ljenjem A. M., najbolj\u0161ega prijatelja pokojnega E.A. in arhitekta, odgovornega za prvotni na\u010drt hi\u0161e, M. P. takoj odstrani vse pohi\u0161tvo in predmete ter spro\u017ei vrsto sprememb v hi\u0161i in okolici. Nenadne in radikalne spremembe se izvajajo v nenavadnih pogojih \u2013 pono\u010di, za zaprtimi okni in vrati. Poleg tega M. P. poseka tudi vsa drevesa znotraj meja posesti. Potek dogodkov glavnega junaka preseneti, zato se odlo\u010di odpotovati v kraj pokojnika, da bi raziskal, kaj se dogaja. Takoj ob prihodu izve, da je M. P. \u017ee zapustil dr\u017eavo, zato br\u017e obi\u0161\u010de stri\u010devega prijatelja in arhitekta A. M., ki pa mu ne uspe obrazlo\u017eiti namena nenavadnih sprememb, za katere se je odlo\u010dil M.P. Kmalu zatem odkrije, da se skoraj vsi prebivalci mesta izogibajo predela, kjer se nahaja hi\u0161a. Eden izmed doma\u010dinov mu celo pove, da je nekega ve\u010dera, ko je njegov pogled samo oplazil hi\u0161o in vrt, \u00bbnekaj videl\u00ab. V mestu pa so poro\u010dali tudi o tem, da so na vrtu hi\u0161e na\u0161li pohabljenega in razkosanega pogre\u0161anega psa. Po spletu okoli\u0161\u010din glavnega junaka na de\u017eevno no\u010d ujame nevihta, zato je primoran vstopiti v skrivnostno hi\u0161o; prednja vrata so nepri\u010dakovano odprta. Takoj ko stopi v hi\u0161o, njegov nos zazna \u00bbsladek, vendar zelo mote\u010d vonj\u00ab. Prav zaradi tega neprijetnega ob\u010dutka vklopi lu\u010di. V trenutku, ko svetloba ori\u0161e prostor, zazna oblike, ki ne ustrezajo \u010dlove\u0161ki podobi ali kateri koli mo\u017eni uporabi. Ker videnega nikakor ne more prepoznati, lu\u010d ugasne in se odlo\u010di nekaj trenutkov stati v temi s popolnoma zaprtimi o\u010dmi. Stoji v \u00bbvakuumski ti\u0161ini\u00ab, v prisotnosti nerazumljivih stvari in ta brezmejna praznina ga nagovori, da spet pri\u017ege lu\u010d. Stoji na koncu hodnika, pred vhodom v veliko, skoraj popolnoma izpraznjeno sobo z visokimi stropi. Prostor je hladen, pod zatemnjenimi okni so veliki beli radiatorji, ki pa o\u010ditno \u017ee nekaj \u010dasa niso v uporabi. Neonske lu\u010di, obi\u010dajno pritrjene na strop, so tu vidno spu\u0161\u010dene in na \u017eicah visijo slabega pol metra v prostor. Leseni pod je skoraj v celoti prekrit z reliefom razli\u010dnih vi\u0161in iz nekak\u0161ne \u010drne umetne mase, tako da je prakti\u010dno nemogo\u010de enakomerno stopati po podu. \u010cez celotno povr\u0161ino \u010drnega reliefa je name\u0161\u010denih pet, navidezno visokotehnolo\u0161kih objektov, za katere glavni junak dobi ob\u010dutek, da so popolnoma zra\u0161\u010deni z okoljem in zato skorajda brez funkcije. \u010ceprav v njih prepozna oblike oziroma materiale, ki jih je mogo\u010de sre\u010dati v vsakdanjem \u017eivljenju, pa je trenutna izku\u0161nja, predvsem glede na njihovo soodvisnost od reliefa, na katerega so polo\u017eeni, povsem nerazumljiva in nekaj drugega, kar bi \u010dlovek v prvi vrsti pri\u010dakoval. Glavni junak se tako znajde v novi izku\u0161nji materialne realnosti, njegov pogled pa neposredno relativizira njegovo staro pasivno izku\u0161njo prepoznanja posami\u010dnega objekta, reliefa ali skupka \u010drne gmote, ki brezkompromisno naseljuje prostor. Iz hladne sobe, laboratorijskega vzdu\u0161ja, se glavni junak povzpne v nadstropje hi\u0161e, kjer nadaljuje odkrivanje \u010dudnih, nerazumljivih objektov in delov pohi\u0161tva, kot so visoka, dolga pisalna miza v obliki \u010drke U z okroglimi luknjami na nasprotnih koncih. Za hip pomisli, da gre morda za posteljo, ki razkriva po\u0161astno anatomijo trenutnega stanovalca hi\u0161e. Prav tako je tam nekak\u0161na lestev z nepravilnimi razmiki med pre\u010dkami in skupek ogledal, ki tvorijo obliko \u010drke V. Misli si, da je najbr\u017e najbolj omejujo\u010da stvar na svetu, nesposobnost \u010dlove\u0161kega uma, da razli\u010dne vsebine povezuje v smiselno celoto. \u017divimo na mirnem otoku nevednosti in neznanja, sredi \u010drnih morij neskon\u010dnosti, in ni mi\u0161ljeno, da bi potovali prav dale\u010d. Znanost in kultura, vsaka vpeta v svojo smer, sta nam doslej tako pomagali kot \u0161kodili. Toda nekega dne, ko se bo razkrilo tudi tisto skrito, disociirano znanje dru\u017ebe, se bodo odprli bolj celostni pogledi na na\u0161o resni\u010dnost. Kar naenkrat, kot bi odrezal, de\u017e preneha, zato se glavni junak odlo\u010di, da bo od\u0161el. A v istem trenutku zasli\u0161i stanovalca hi\u0161e, ki se giblje med njim in izhodnimi vrati. Vse nenavadne objekte, prostor, neopredeljen \u010das, ki ga je pre\u017eivel v hi\u0161i, in prihod skrivnostnega stanovalca za\u010dne zrcaliti skozi skorajda eksistencialna vpra\u0161anja. Kak\u0161en je stanovalec te hi\u0161e? Kaj i\u0161\u010de tukaj, na tem planetu, ki je zanj prav tako stra\u0161ljiv kot za nas? Iz katerih skrivnih obmo\u010dij \u010dasa, iz katerega starodavnega in sedaj nedolo\u010dljivega somraka je prav nocoj pri\u0161el do tega malega predmestja? Glavni junak se zave, da bo, \u010de \u017eeli zapustiti prostor, primoran sre\u010dati stanovalca. A tokrat njegova radovednost premaga strah in za razliko od prej njegove o\u010di ostanejo odprte. *
\nAndrej \u0160kufca je \u0161tudiral na Royal Academy of Fine Arts v Den Haagu, Nizozemska in diplomiral 2014 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegova praksa je osnovana na intenzivni refleksiji oblikovanja tehnologije in njenih mutacij, kjer preko objektov in video del i\u0161\u010de na\u010dine pristopanja k odnosom med sodobno umetnostjo, oblikovanjem tehnologije in fikcijo. Je \u010dlan uredni\u0161tva in raziskovalnega kolektiva revije za kritiko in teorijo sodobne umetnosti \u0160um. Njegova dela so bila predstavljena na ve\u010dih razstavah v Sloveniji. \u017divi in dela v Ljubljani.
\n*Tekst se vsebinsko povzema in se navezuje na kratko zgodbo argentinskega pisatelja Jorgea Luisa Borgesa, There are More Things.<\/p>\n
Kustos: Tev\u017e Logar
\nProdukcija: DUM dru\u0161tvo umetnikov
\nTehni\u010dni sodelavci: Jan Kostanjevec, Sani Veljanovski, Alja\u017e Litrop, Denis Sadikovi\u0107, Matej Pav\u0161i\u010d, Dominik Mahni\u010d
\nZahvale: Sanja Kuvelji\u0107 Bandi\u0107, Goran Petrov, Tina \u0160koberne, Voranc Kumar, Neja Zorzut, Jonas Miklav\u010di\u010d, Tja\u0161a PP, Milijana Radakovi\u0107, Zavod 404, Makplast, WoodingPodpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna ob\u010dina Ljubljana,<\/p>\n
\n
<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
19.10.2017 – 17.11.2017, Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana Medtem ko je glavni junak zgodbe v rodnem mestu prejme novico o smrti svojega strica E. A. iz majhnega kraja v dr\u017eavi na drugem, vendar bli\u017enjem kontinentu. Precej kmalu zatem hi\u0161o E. A. kupi \u010dlovek z imenom M.P. V nasprotju z mi\u0161ljenjem A. M., najbolj\u0161ega prijatelja […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":863,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[16],"class_list":["post-857","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","tag-tevzlogar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/857","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=857"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/857\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1070,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/857\/revisions\/1070"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/863"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=857"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=857"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=857"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/a><\/div><\/div>