![\"\"](\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/DSC05446-256x256.jpg\")
<\/a><\/div><\/div>
<\/div>\n\n <\/p>\n
<\/p>\n
Nika \u0160pan: Lepe znanosti<\/p>\n
Lepe znanosti zvenijo kot oksimoron \u2013 literarni trop zdru\u017eevanja dveh izklju\u010dujo\u010dih se pojmov. Sli\u0161i se \u017ee prav, saj na\u0161e vsakdanje rezoniranje postavlja lepoto v domeno umetnosti, ki je najpogosteje razumljena kot diametralno nasprotje (naravoslovni) znanosti. Lepe umetnosti tradicionalno dajejo absolutni primat polnemu, s prakti\u010dnimi oziri nezamejenemu izrazu umetnikovih idej, katerega merilo vrednotenja je brezinteresna estetska ali intelektualna presoja. Znanosti so pa z empiri\u010dnimi dokazi utemeljene sistematizacije vednosti o svetu in vesolju. Umetnosti so lepe, znanosti natan\u010dne. Mogo\u010de je ta, sicer v veliki meri samo navidezni antagonizem med njima tudi razlog za medsebojno privla\u010dnost. Konsistentnost znanstvenega mi\u0161ljenja in dokazljivost njegovih relacij \u017ee nekaj \u010dasa privla\u010di umetnike: toliko, da se v\u010dasih zdi, da vsebine posameznih anga\u017eiranih umetni\u0161kih praks bolj asociirajo na dru\u017eboslovne raziskave kot na \u00bblepe umetnosti\u00ab; bio art je, po drugi strani, fasciniran nad \u017eivo materijo, v veliki meri posvojil protokole naravoslovja.<\/p>\n
Lepe znanosti Nike \u0160pan so razmi\u0161ljanje prav o tej fascinaciji. Druga\u010de od omenjenih epizod prepleta znanstvenega in umetni\u0161kega na\u010dina mi\u0161ljenja je eksperiment Nike \u0160pan precej bolj neposreden: temelji namre\u010d na prenosu tipi\u010dnih znanstvenih vizualizacij – grafikonov, shem, simulacij, modelov – v kontekst umetnosti. Pri tem popolnoma v oklepaj postavi njihov izvirni namen; povsem je irelevantno, na kaj se te nana\u0161ajo in kaj vizualizirajo, pomembna ji je samo forma njihove vizualizacije. Na isti na\u010din, kot so v klasi\u010dni teoriji lepih umetnosti te predmet \u010diste brezinteresne estetske presoje, neomade\u017eevane s prakti\u010dnimi oziri, je kriterij izbire znanstvenih shem njihova \u010disto vizualna kvaliteta. V tej gesti bi skorajda lahko videli ironi\u010den, \u010deprav tudi razumevajo\u010d namig na modernizem in njegovo \u017eeljo po totalni osvoboditvi od sleherne referencialnosti in reprezentacije: neko\u010d znanstveni grafikoni nastopajo kot sublimne abstrakcije. Kaj se potemtakem zgodi, ko estetski ravnodu\u0161nosti znanosti pripi\u0161emo likovnost? Mogo\u010de to, da nas v tej abstrahirani obliki spominja na to, za \u010dimer sicer z drugimi sredstvi in iz razli\u010dnega zornega kota tudi sami prizadevamo. Znanstvene vizualizacije prezentirajo, pribli\u017eujejo kompleksna razmerja, procese sveta okoli nas, za tem si, sicer iz drugih perspektiv in z drugim namenom, prizadeva tudi umetnost. Hkrati pa se lahko spra\u0161ujemo, ali je ta fascinacija nad redom, jasnostjo in inteligibilnostjo znanstvenega mi\u0161ljenja, domoto\u017eje po izgubljeni ideji teleolo\u0161kega, smotrno urejenega sveta, fantazma vedno \u017ee izgubljene celosti.<\/p>\n
Vendar je privla\u010dnost znanosti in njenih protokolov v Lepih znanostih opredeljena \u0161e bolj specifi\u010dno in se osredoto\u010da na moment, ki je nadvse relevanten za umetnost. Gre za vpra\u0161anje zavezujo\u010de povezave med vsebino in njeno materializacijo oziroma vizualizacijo. Za umetnost ostaja vpra\u0161anje povezave med idejo in tem, kako se ta artikulira v delo, klju\u010dno ter \u00bblegitimira\u00ab uspelost dela in utrjuje izjavljalno pozicijo avtorja. Sistemati\u010dna preglednost znanosti, eleganca znanstvenega dokaza in minimalizem njenih na\u010del, zmo\u017enost iz najmanj\u0161ega \u0161tevila predpostavk izpeljati \u010dim ve\u010dje \u0161tevilo sklepov, so za to mikaven zgled. To fascinacijo precizno povzamejo Nikine geste prenosa \u2013 ready made vizualizacije nas \u00bbprepri\u010dajo\u00ab \u017ee s samim pogledom nanje, skorajda nam ni treba vedeti, na kaj se nana\u0161ajo, da jim verjamemo. Ka\u017eejo se kot ideal, v resnici morda prej fantazma, neke garantirane nujnosti povezave med idejo in njeno formalizacijo\/materializacijo. Monumentalni grafiki, ki se dvigujeta po vsej vi\u0161ini prostora, izjavljata v svoji dekontekstualizirani abstraktnosti in ju lahko beremo kot formule za to, kako \u00bb prave\u00ab ideje v sebi \u017ee nosijo lastne formalno-materialne re\u0161itve. S tem, da smo jih iztrgali izvornemu kontekstu in presekali njihove vezi z vsebino, smo samo \u0161e bolj izpostavili njihovo performativnost kot dokaz dejstva, resnice. Celotno mise-en-scene dopolnjujeta izpeljanki, ki nas nagovarjata iz dia-kukal, didakti\u010dnih \u0161katlic, v katerih se kri\u017eata u\u017eitek pogleda in sla po vednosti.<\/p>\n
Lepe znanosti Nike \u0160pan se lotevajo tega paradoksnega kraja, ki mu Robert Pfaller pravi \u00bbkategori\u010dna skromnost\u00ab sodobne umetnosti; njene razsvetljene samorazvidnosti in \u017eelje po jasnih, demistificiranih pomenih. Vendar bilo bi povsem narobe razumeti projekt Nike \u0160pan kot kritiko vezi med umetnostjo in znanostjo. Na eni strani sicer imamo opravka z dolo\u010deno fantazmo gotovosti, ki jo za umetnost oznanja podoba znanstvenega sklepanja, na drugi pa nekaj bolj produktivnega, soo\u010denje umetnosti z ne\u010dim njej tujim. In le kolikor je zmo\u017ena prese\u010di prvo, se lahko dokoplje do drugega. Znanosti so res \u00bblepe\u00ab in je njihovo soo\u010denje z umetnostjo lahko izrednega pomena za vpra\u0161anje, od kod sama umetnost \u010drpa mo\u010d lastnega argumenta. S tem, da v umetnost enostavno transplantira moment druge vednosti, Nika \u0160pan odpre vpra\u0161anja mo\u017enosti in izbire, ki vedno postavljajo pred kompleksno kombinatoriko odlo\u010ditev. Ta moment povzame osrednje delo na razstavi, objekt, ki je tako kot vsa druga dela neposredno vzeta ilustracija znanstvenega problema. Gre za pove\u010davo leporela iz nekega starej\u0161ega u\u010dbenika jedrske fizike, za katerega, enkrat ko ga razpremo, potrebujemo precej mentalnega napora, da ga ponovno ustrezno zlo\u017eimo. S tem postane ta objekt metafori\u010den za celotno razstavo: enkrat ko problem razgrnemo, ni\u010d ve\u010d ni samoumevno. Mo\u017enosti in odlo\u010ditve, ki iz njega izhajajo , odpirajo poti in stranpoti, artikulirajo nove probleme in nova boji\u0161\u010da. Podobe znanosti brez referentov v okviru umetnosti ne pomenijo feti\u0161iziranja znanosti, temve\u010d prav nasprotno, izostrijo specifiko umetni\u0161kega argumenta, na\u010dina rezoniranja, povezovanja in \u00bbdokazovanja\u00ab. \u010ceprav se navdihujejo nad plodnostjo stikov med umetnostjo in drugimi podro\u010dji, afirmirajo nezvedljivost njenih na\u010del na isto mero z znanstvenim ali slehernim drugim poljem.<\/p>\n
Dva videa, sicer najstarej\u0161i deli iz serije Lepih znanosti, morda najbolj neposredno, lahkotno in duhovito povzemata ta moment s svojo zvo\u010dno podlago. Prvi, Fine Sciences, sestoji iz kompresiranega zvoka digitalnega fotoaparata, s katerim je umetnica posnela podobe neke simulacije in iz nje sestavila film. V drugem, How to socialize the Blues, se modri elementi simulacije gibljejo ob non\u0161alantnih akordih Muddyja Watersa. Medtem ko prvi s svojim zvokom \u0161aljivo povzema na\u010din svoje produkcije, glasba drugega sku\u0161a na humoren na\u010din ponovno iznajti vez med podobo in pogre\u0161ano idejo. Znanosti niso nikoli bile lep\u0161e.<\/p>\n
Vladimir Vidmar<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"23. 12.2020 – 21. 1. 2021 Projektni prostor DUM “Lepe znanosti Nike \u0160pan se lotevajo tega paradoksnega kraja, ki mu Robert Pfaller pravi \u00bbkategori\u010dna skromnost\u00ab sodobne umetnosti: njene razsvetljene samorazvidnosti in \u017eelje po jasnih, demistificiranih pomenih. Vendar bilo bi povsem narobe razumeti projekt Nike \u0160pan kot kritiko vezi med umetnostjo in znanostjo. Na eni strani […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":726,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,5],"tags":[83,19],"class_list":["post-718","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-exhibition","tag-nika-span","tag-vladimir-vidmar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=718"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1441,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/718\/revisions\/1441"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/726"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=718"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=718"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=718"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"\"](\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/Nika-Span_Lepe-znanosti_2020-512x256.jpg\")
<\/a><\/div><\/div>