10. 02.2021 – 27. 2. 2021, Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana<\/p>\n
Maru\u0161a Sagadin, Smal but dangers\u00a0(Mateja Rojc in Simon Hudolin), Aleksandar Garbin, Anja Jelov\u0161ek\ncurator: Vladimir Vidmar<\/p>\n\n\t\t
<\/p>\n
<\/iframe><\/p>\n<p>Metamodernizem<\/p>\n<p>Pod \u0161irokopoteznim naslovom te razstave se skriva vaja branja del, hkrati nepretenciozna v ambicijah in kompleksna v implikacijah. Izhaja iz neke temeljne pozicije simulacije dolo\u010denih vizualnih govoric modernizma ter njihovega subvertiranja, v\u010dasih z zavestno postmodernisti\u010dnimi postopki (pasti\u0161a, parodije, mimikrije, naracije), vedno pa z jasnim zavedanjem kompleksnih dinamik, ki ustvarjajo sleherno paradigmo umetnosti. \u010ce je modernizem material osvobodil objekta, ki bi ga bilo treba reprezentirati, da bi razkril praznino v osr\u010dju pomenske strukture, nam postmodernizem poka\u017ee, da praznina nikoli ne more biti dana kot tak\u0161na. Evocira jo le nekaj, kar jo zastira in prekriva. In teh re\u010di na razstavi ne manjka: naracija, fascinacija, podoba, avra na vsakem koraku duhovito razkrivajo domnevno antiideolo\u0161ko dr\u017eo modernizma kot ideologije par excellence. Dela nenehno uprizarjajo mini dramo, ki je preteklih sto let tako mo\u010dno opredeljevala razmi\u0161ljanje o umetnosti in se je vrtela okoli vpra\u0161anja: ali je mo\u017eno ideologiji ube\u017eati in kam?<\/p>\n<p>Neizmerna duhovitost, s katero skozi pokon\u010dne abstraktne kipe Maru\u0161e Sagadin, vselej pridrvi in spregovori \u010dlove\u0161ka mera, neposredno povzame bistvo te razstave. Njeni monoliti sicer delujejo kot neke vrste modernisti\u010dni zapis, ampak tak, ki se odtuji samemu sebi, saj se v svoji domnevno avtonomni formi izka\u017ee zavezan svojemu drugemu, \u010dlove\u0161ki meri. Vsem tem samodiscipliniranim volumnom spodleti, dobijo prizidke, ki po eni strani evocirajo telo, in to emfati\u010dno \u017eensko telo, po drugi strani pa funkcijo, saj so izredno vabljivi kot police, sede\u017ei ali kaj podobnega. Postmodernisti\u010dni hibrid referenc, od pop kulture do arhitekture, na katero nas opozori \u017ee naslov drugega dela, Milli Bofilli, zlepljenka pop legend Milli Vanilli in ikone arhitekturnega postmodernizma Ricarda Bofilla, se zdru\u017ei dobesedno v kiparski rebus. Sestavljajo ga, \u010disto formalno, variacije \u010drk M in B, vendar tako, da njegova sloka abstrakcija dobi podobo nekoga, ki bo s polovico M-ja odkorakal iz prostora, medtem ko se mu lasje vihajo v B-pramen\u010dek. Milli Vanilli je simptomati\u010dna za na\u010din, kako na nas delujejo dela Maru\u0161e Sagadin: po tem, ko nas zaintrigira njihova zakodiranost, se ta izredno hitro za\u010dne razbirati tako neposredno, da nismo prepri\u010dani, ali je res to, kar vidimo, ali pa smo vse vzeli preve\u010d po doma\u010de. Mari\u010dki (Zehn Zahne) bi sicer te\u017eko o\u010ditali antropomorfnost, hkrati pa nas strate\u0161ko postavljena betonska polica nekako sili v to, da njeni monolitnosti pripi\u0161emo hmm\u2026 zadnjico. Zdi se, da se Maru\u0161ini kipi radi berejo “po doma\u010de” in da so naklju\u010dne primesi avtobiografskih ali pop elementov na\u010din prevrednotenja hierarhij mo\u010di, ki dolo\u010dajo percepcijo in vlogo umetnosti.<\/p>\n<p>Umetnosti se loti tudi tandem Small but dangers. Podobno kot pri Sagadinovi tudi njuna dela simulirajo neko medijsko igro, ki na koncu subvertira svoje domnevne predpostavke. Namre\u010d, njihove \u010diste in formalno izrazito precizne iteracije v nenavadno \u0161irokem naboru medijev govorijo v tipi\u010dno modernisti\u010dnem jeziku. Toda ta minimalisti\u010dna in abstraktna dela se po drugi strani ka\u017eejo vse prej kot ”avtonomna”. \u017de materialno so to pogosto kar uporabni predmeti ali njihovi fragmenti, dekontekstualizirani fragmenti na\u0161ega vsakdana, podvr\u017eeni na\u010delom umetnosti in na humoren, pogosto ironi\u010den na\u010din vpotegnjeni v njene sisteme vrednotenja. Abstrakcija tapet ali talnih oblog, kleinovska modrina zadnje strani polo\u017enic, richterovske linije na rob\u010dkih; vse to so elementi, prek katerih se ni\u010d posebej umetni\u0161ki predmeti znajdejo soo\u010deni s pravili dolo\u010denega vizualnega re\u017eima, ki jih brez usmiljenja obravnava. Izseki vsakdana, ki jih SBD vstavlja v nemoteno delovanje umetnosti kot sistema, delujejo kot drobne diverzije, ki zamajejo samoumevnosti in odkrivajo njegove neizpovedane interese in ideolo\u0161ke naveze. Hkrati, vsaj za hip, delujejo kot svojevrsten poeti\u010dni hvalospev vsakdanjemu in navadnemu, preden spet nadaljujejo svojo pot v neskon\u010dnem kro\u017eenju podob.<\/p>\n<p>Prav tako z vsakdanjim koketira delo Aleksandra Garbina, pa \u010deprav iz pespektive, ki je dosledno zavezana kiparskim problemom. V izhodi\u0161\u010du njegove geste je praviloma uporabni predmet, ki ga z odvzemanjem dela funkcionalnosti ali njenemu podrejanju drugim zahtevam, protokolom umetnosti, podvr\u017ee dinamiki, v kateri se je vsakdanji predmet prisiljen povsem druga\u010de izre\u010di. In resni\u010dno se ta za\u010dne obna\u0161ati kot kip, preigravati klasi\u010dne kiparske problematike, odnose mas v prostoru, plasti\u010dnost, vpra\u0161anja ready-madea. Vse to \u017ee sugerira naslov dela Prene\u0161ene povr\u0161ine. Pred nami se znajdejo objekti manj\u0161ih dimenzij in ambivaletne, a sugestivne materialnosti, katere odprt seznam asociacij ru\u0161i njihovo pojavnost minimalisti\u010dnih monolitov. Geometri\u010dne oblike in ostri robovi teh jasno nakazujejo njihovo branje v gabaritih modernisti\u010dnega kanona, vendar njihova materialnost, nekje med salom, milom in spu\u017evo – odvisno od kota gledanja – to branje duhovito razblinja.<\/p>\n<p>Pri podobni zadregi, ki jo vzpostavlja razkol med vizualno pojavnostjo dela in njegovim referen\u010dnim poljem, se znajdemo tudi v delu Junij Anje Jelov\u0161ek. Nenavaden objekt, hiperboli\u010dna knjiga, je od prve do zadnje strani izpolnjena s povsem abstraktnim zapisom. Stran za stranjo lahko sledimo enigmati\u010dni liniji dinami\u010dnega, valovitega gibanja, ki je monotono, ampak ne povsem uniformno, in spominja na grafiko zvo\u010dnega zapisa ali sr\u010dni utrip. Naslov Junij nas (lahko) prepri\u010da v drugo opcijo: abstrakcija tega zapisa formalizira nekaj kar najbolj konkretnega, dejstvo njenega biolo\u0161kega obstoja. “Risba”, ki neprekinjeno nastaja od za\u010detka umetni\u010dinega \u017eivljenja, je tukaj zabele\u017eena, evocira vso silo debat o umetnosti preteklih dvesto let, o njenem racionalnem ali \u010dustvenem temelju, sr\u010dnem izpovedovanju notranjosti ali objektivnem bele\u017eenju realnosti, avtonomiji ali globoki zavezanosti (vsakdanjemu) \u017eivljenju. Junij je kot ustvarjen za sklep tega besedila in povzetek premislekov te razstave: ne obstaja simbolno mesto brez imaginarne navlake. Prostor izvzetosti, avtonomije umetnosti, ki bi temeljil na odvzemu avrati\u010dne narave, ni mo\u017een, saj vidljivosti ni brez te prevare. \u0160ele prevara vidljivost odpira.<\/p>\n<p>Vladimir Vidmar<\/p>\n<p>Produkcija: DUM-dru\u0161tvo umetnikov<br \/>\nRazstava je podprta tudi s strani Mestne ob\u010dine Ljubljana-oddelka za kulturo<\/p>\n<div id=\"gtx-trans\" style=\"position: absolute; left: 740px; top: 87.8px;\">\n<div class=\"gtx-trans-icon\"><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Maru\u0161a Sagadin, Smal but dangers\u00a0(Mateja Rojc in Simon Hudolin), Aleksandar Garbin, Anja Jelov\u0161ek<br \/>\ncurator: Vladimir Vidmar<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":702,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,5],"tags":[81,82,79,80,19],"class_list":["post-695","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-exhibition","tag-aleksandar-garbin","tag-anja-jelovsek","tag-marusa-sagadin","tag-smal-but-dangers","tag-vladimir-vidmar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/695","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=695"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/695\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1966,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/695\/revisions\/1966"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=695"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=695"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=695"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/a><\/div><\/div>