![\"\"](\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2022\/05\/2-256x256.jpg\")
<\/a><\/div><\/div>
<\/div>\n\nCurator: Vladimir Vidmar
\nProduction: DUM Dru\u0161tvo Umetnikov
\nSupported by :\u00a0 Mestna ob\u010dina Ljubljana \u2013 Oddelek za kulturo<\/p>\n
Vadim Fi\u0161kin nas s projektom Light Weight ponovno postavlja pred ena\u010dbo, v kateri se zakoni fizike uklanjajo predornej\u0161i, obstojnej\u0161i in neuni\u010dljivi sili: na\u0161i sli po razumevanju. Znanost je tukaj \u0161e enkrat pripeljana do dolo\u010dene to\u010dke navideznega absurda, ki je za umetnost vse prej kot absurdna: je konstitutivni moment, zmo\u017een prevzeti univerzalno, akutno relevanco znanstvene misli in jo po novih poteh peljati, da bi nam jo vrnilv povsem drugem registru. Ta pot, ki jo Fi\u0161kinu z vedno novo sve\u017eino uspe rekonstruirati, pri njem praviloma nastopa kot alegorija \u010dlove\u0161kega stanja, ganljiva in humorna, vselej pa z odlo\u010dno afirmativnostjo tiste vrste poeti\u010dnosti, ki nas, pa \u010deprav za najbolj droben trenutek, pripelje onkraj meja kraljestva kon\u010dnega in neizogibnega.<\/p>\n
Predmet in material Fi\u0161kinove obravnave je tokrat svetloba, pogosto ob\u010de mesto v njegovem delu, ki odli\u010dno enkapsulira njegovo prakso: svetloba, ki je polog vidnega, odkritosti, resnice, v Fi\u0161kinovem delu prav najpogosteje nastopa kot ultimativni moment neke temeljne iluzije. In to nikakor ni naklju\u010dje, saj izku\u0161nja svetlobe, garant vidnosti in s tem sleherne stabilnosti, skriva njeno fizikalno dejstvo valovanja. Ki je hkrati delec. Svetloba je lahko hkrati valovanje in delec, paradoskna entiteta, ki jih s klasi\u010dnimi razmejitvami izku\u0161nje na\u0161e pojavnosti ne pridemo do \u017eivega. A hkrati te iste kategorije nujno potrebujemo, saj je prav od njihove \u00bbplasti\u010dnosti\u00ab odvisna na\u0161a zmo\u017enost reprezentiranja. Kot pogosto pri Fi\u0161kinovih projektih, tudi tukaj smo soo\u010deni z dejstvom izvornega, bole\u010dega neujemanja med na\u0161imi zmo\u017enostmi in fundamentalnimi vpra\u0161anji realnosti. Svetloba je paradoksna entiteta, ki nam to disonanco \u0161e enkrat neusmiljeno ka\u017ee: videti nam je namre\u010d mo\u017eno samo tako, da so pogoji mo\u017enosti te iste vidnosti nevidni.<\/p>\n
Paradoks svetlobe, ki stoji kot ultimativni proxy za paradoks sleherne na\u0161e izku\u0161nje, Fi\u0161kin artikulira v zanj zna\u010dilni dobesednosti govorice klasi\u010dne mehanike, ki, obte\u017eena s sizifovsko nalogo odgovarjanja na metafizi\u010dna vpra\u0161anja, za\u010dne govoriti z jezikom alegorije. Dve \u017earnici, vsaka na svoji strani dvokrakega vzvoda, se izmeni\u010dno pri\u017eigata in svoj konec \u00bbbremenita\u00ab do te mere, da se mora ta ukloniti gravitaciji in se ob pri\u017eigu \u017earnice spustiti. Hudomu\u0161nost tega obna\u0161anja svetlobe ima pa tudi neizpodbitno spra\u0161evalen podton, ki ga motivirajo vpra\u0161anja materialnosti in nematerialnega, na\u0161e fizi\u010dne realnosti in konceptov, ki naj bi jo razlagali. Kavzalna veriga pri\u017eiga lu\u010di in nastopa sile te\u017enosti nas v svoji kontraintuitivnosti neizogibno vra\u010da k dejstvu, da je na\u0161a eksistenca z vsem bogastvom njenih izku\u0161enj nujno vezana na materialnost fizi\u010dnega obstoja. Razlog za to, da svetloba v tem nenavadnem vedenju tako emfati\u010dno pod\u010drta bole\u010di razkol med materialnim in nematerialnim, je morebiti tudi v tem, da je v na\u0161ih vsakdanjih imaginarijih pogosto metafora ali celo znak za nastop nematerialne dimenzije. Lu\u010dka, ki se v hevreka trenutku pri\u017ege nad glavo animiranega junaka, ko se mu porodi ideja. Svetloba na koncu dolgega prehoda, ki so jo videli tisti redki pri\u010devalci izku\u0161nje bli\u017enjega konca. Svetloba je torej znak, da se od te\u017ee\/te\u017enosti materialnega lo\u010dujemo, da \u017eivljenje in\/ali njegova izku\u0161nja prehaja v nematerialno dimenzijo. O tem ne nazadnje pri\u010da \u2013 za umetnost tako bistvena \u2013 dolga tradicija neoplatonizma in metafizike svetlobe, ki emanira iz \u010distosti nematerialnega po\u010dela in s svojim prehajanjem v temo ustvarja materialno.
\n\u017darnice torej ne spusti te\u017ea, ki bi izhajala iz mase (ki je svetloba nima), spusti jo breme metafizi\u010dnih vpra\u0161anj, s katerimi smo soo\u010deni. Kot je vedno primer pri Fi\u0161kinu, humor je brat eksistencialnega angsta, oba sta otroka v nas vpisanega temeljnega dvoma. Zato je njegova svetlobna gugalnica ve\u010dplastna podoba izmenjevanja obeh, isto\u010dasno pa tudi neusklajenosti fizi\u010dnosti na\u0161e izku\u0161nje in njenih maksim, medsebojne pogojenosti iluzije in resnice. Amfibijska materialnost svetlobe v njeni isto\u010dasni vseprisotnosti in neoprijemljivosti, med samoumevnostjo in nikoli zadovoljivim zapopadenjem govori predvsem o vpra\u0161ljivosti materialnega kot na\u0161e temeljne izku\u0161nje.
\nTem spra\u0161evanjem se pridru\u017euje \u0161e drugo delo na razstavi, sicer naslovljeno Windy, \u010deprav bi bil lahko njegov opis prav tako Light Weight, te\u017ea svetlobe, saj je tudi pri njem te\u017ea papir\u010dkov, ki naj bi jih v let poganjal pri\u017egan ventilator, dejansko samo te\u017ea svetlobe. Oprostili mi boste, \u010de se v tej interpretativni liniji podam predale\u010d in vidim v razpr\u0161enih papirjih nas same. Ali nismo podobni tem papirjem, ki jih premetava veter, za katerega se izka\u017ee, da v resnici niti to ni. Vendar dejstvo, da ni veter tisti, ki nas poganja v gibanje, temve\u010d je vse le del velike Iluzije, prav ni\u010d ne spremeni na\u0161ega plesa iskanja. Predvsem ne njegove lepote.
\nVladimir Vidmar<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
20.05.22- 05.06.22 Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana Curator: Vladimir Vidmar Production: DUM Dru\u0161tvo Umetnikov Supported by :\u00a0 Mestna ob\u010dina Ljubljana \u2013 Oddelek za kulturo Vadim Fi\u0161kin nas s projektom Light Weight ponovno postavlja pred ena\u010dbo, v kateri se zakoni fizike uklanjajo predornej\u0161i, obstojnej\u0161i in neuni\u010dljivi sili: na\u0161i sli po razumevanju. Znanost je tukaj \u0161e […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":547,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,5],"tags":[15,19],"class_list":["post-535","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-exhibition","tag-vadimfishkin","tag-vladimir-vidmar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/535","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=535"}],"version-history":[{"count":22,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/535\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1986,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/535\/revisions\/1986"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/547"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=535"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=535"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=535"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}