{"id":237,"date":"2015-07-27T15:02:55","date_gmt":"2015-07-27T15:02:55","guid":{"rendered":"https:\/\/dum-club.si\/?p=237"},"modified":"2024-10-08T10:01:09","modified_gmt":"2024-10-08T10:01:09","slug":"green-table-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dum-club.si\/?p=237","title":{"rendered":"Zelena miza , 2015"},"content":{"rendered":"<p><iframe loading=\"lazy\" title=\"urban series\" width=\"750\" height=\"422\" src=\"https:\/\/www.youtube.com\/embed\/OHQo3JZewJ0?feature=oembed\" frameborder=\"0\" allow=\"accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture; web-share\" referrerpolicy=\"strict-origin-when-cross-origin\" allowfullscreen><\/iframe><\/p>\n<p>urbana koreografija<\/p>\n<p>idejna zasnova: Mateja Bu\u010dar<\/p>\n<p>izvajalke in soustvarjalke\u00a0: Nina Pertot Weis, Maja Kalafati\u010d, Evin Hadzialjevi\u0107, Radharani Pernar\u010di\u010d, Mateja Bu\u010dar<\/p>\n<p>producentka: Sanja Kuvelji\u0107<\/p>\n<p>produkcija: DUM \u2013 dru\u0161tvo umetnikov<\/p>\n<p>koprodukcija: Mestni Muzej Ljubljana\/City Meuseum Ljubljana, Kino \u0160i\u0161ka<\/p>\n<p>zvok, video, fotografija, internet: DUM<\/p>\n<p>Posebna hvala za prispevanje idej in vizualnih podob Nata\u0161i Sku\u0161ek in Mladenu Stropniku<\/p>\n<p>projekt so omogo\u010dili: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna ob\u010dina Ljubljana oddelek za kulturo<\/p>\n<p><\/lang_en><lang_si><br \/>\n<i><\/i><\/p>\n\n\t\t<br class=\"clearboth\"><div id='gallery-1' class='gallery galleryid-237 gallery-columns-3 gallery-size-thumbnail grid'><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='251'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/zlice1.gif' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"183\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/zlice1-256x247.gif\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='252'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/miza_nuk.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/miza_nuk-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='249'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/2.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/2-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='250'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/1.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/1-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='248'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/3.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/3-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='244'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/7.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/7-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='245'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/6.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/6-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='246'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/5.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/5-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><div class='gallery-item grid-item'><div class='gallery-icon' data-mediaid='247'><a href='https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/4.jpg' rel=\"lightbox[gallery-0]\"  class=\"lightbox-link\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"190\" height=\"190\" src=\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2015\/07\/4-256x256.jpg\" class=\"attachment-thumbnail size-thumbnail\" alt=\"\" \/><\/a><\/div><\/div><br style='clear: both;' \/><\/div>\n\n<p>Rok Vevar<\/p>\n<p>V scenskih umetnostih je miza pogosteje stvar gledali\u0161\u010da, sam stol pa stvar koreografije ali plesa. Miza je ponavadi znak, da je v odrskem delu ve\u010d zgodbe, zgodovina plesa pa nam pri\u010da, da je koreografiji, tudi kadar je izrazito formalna, bli\u017eji stol, ki pa v dosti primerih pri\u010da o odsotnosti mize. V tem je dolo\u010dena logika, saj nam specifi\u010dne pravokotne povr\u0161ine stola pri\u010dajo o tem, kako je \u010dlenjeno \u010dlove\u0161ko telo: govori nam o pregibnosti medeni\u010dnega in hrbteni\u010dnega dela ter o kolenskih pregibih. Govori nam o tistih poglavjih Merleau-Pontyjeve filozofije percepcije, kjer se francoski fenomenolog ukvarja z na\u010dinom, kako je v prostor in njegove predmete vpisano \u010dlove\u0161ko telo. Da bi videli to telesno \u010dlenjenost, moramo v primeru koroegrafij odstraniti mizo. V gledali\u0161\u010du pa je bila miza najve\u010dkrat rabljena za to, da so se razgrnila dramati\u010dna razmerja med tistim, kar se dogaja na mizi, in tistim, kar se odvija pod njo (nemara razmerje med politiko in real-politiko). Lahko pa bi rekli, da prisotnost mize in stola v dramskem gledali\u0161\u010du neobhodno terja vznik koroegrafskega, sicer se v resnici ni naredilo ni\u010d.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pia Brezavscek. KOREOGRAFIJA ZA ZELENO MIZO<\/p>\n<p>Od deljenja sveta do kofetkanja<\/p>\n<p>Mateja Bu\u010dar se v svojem novem delu z naslovom nana\u0161a na kultno koreografijo Kurta Joosa\u00a0Zelena miza\u00a0iz tridesetih let, ki natan\u010dno, skozi koreografijo gestikulacij, preko modela absurdnega mimesisa naslavlja mirovna pogajanja oziroma novo delitev sveta. V tem smislu je poveden dokumentarni posnetek koreografskega napotka zdaj tudi \u017ee preminule Joosove h\u010dere Ane Markard, ki je imela od njegove smrti ekskluzivno pravico za pou\u010devanje te koreografije. V nekem dokumentarnem filmu je poveden njen gibalni napotek plesalcem, naj na dolo\u010denem mestu uprizorijo stoprocentni obrat od poze napihnjene pomembnosti do prilizovalskega pogovora, pri katerem se ne pove, kar se misli in ne misli, kar se pove. Kriti\u010dna stava Joosove koreografije je torej skozi performativni medij Tanzteatra podati kritiko politi\u010dnega meddr\u017eavnega lobiranja oz. performativnosti politike same. V tem smislu operira kot politi\u010dna satira (plesalci celo nosijo karikirane maske), katere mesto je sicer v publicisti\u010dni sferi. V vzpenjujo\u010dem se mediju filma je to vlogo gesti\u010dne satire odli\u010dno utelesil Charlie Chaplin, ki je v tem smislu ne samo preprosto mimeti\u010den, ampak tudi prero\u0161ki. Joosu po drugi strani z\u00a0Zeleno mizo\u00a0uspe prav umetnostno zvrst baleta, ki korenini v romanti\u010dnem eskapizmu v svet pravljic in vil, oz. kakor nekje glede mimeti\u010dne umetnosti nasploh zapi\u0161e Andrew Hewitt, ki \u00bbv paliativnem smislu zavajajo\u010de reprezentira obstoje\u010d dru\u017ebeni red,\u00ab preobraziti in ji dati veljavo v javni sferi. Umetnost je v tem smislu lahko krojilec javnega mnenja, tisto prakticiranje svobode, ki spodbuja posameznike k \u00bbjavni rabi uma\u00ab, ki v Kantovem smislu pomeni ravno pogumno razgla\u0161anje resnice, medtem ko politi\u010dno nastopa\u0161tvo in zastopanje partikularnih interesov spada ravno k zasebni rabi uma. Ta razsvetljenska delitev med zasebno in javno rabo uma se nekoliko sodobneje podvoji in zakomplicira v misli Hannah Arendt, za katero je pravo politi\u010dno delovanje (praksis) nekaj, kar izklju\u010duje vsakr\u0161en partikularen interes. Joosov baletni projekt tako performativno, z minimalnimi sredstvi, na na\u010din geste razpira zasebne interese, ki stojijo za politi\u010dnimi in poka\u017ee na dejstvo, da politika ni dovolj politi\u010dna (\u010de iz predhodne zgodovinske pozicije anticipiramo Arendt) in tako gledalce, \u0161e vedno preko (\u010deprav do absurdnosti pripeljanega) posnemanja, po razsvetljensko vodi iz nedoletnosti. Tak model umetnosti seveda pristoji neki drugi dobi, ki \u0161e deluje po principu zapiranja, kakor bi rekel Foucault, in kjer med verigo disciplinskih institucij obstajajo posebne, a prav tako zaprte heterotopije, kjer je prostor za nekaj izjemnega, kar je drugje sankcionirano. Tako Foucault govori o gledali\u0161\u010du kot heterotopiji, v kateri soobstaja ve\u010d vzporednih, med seboj sicer izklju\u010dujo\u010dih se prostorov, pri \u010demer se nana\u0161a ravno na mimeti\u010dno iluzijo lastno dispozitivu me\u0161\u010danskega teatra. Ravno me\u0161\u010danstvo pa je tisti razred, ki je izumil medije kot privilegirani (odprti) prostor javne sfere, kjer je mogo\u010de prakticirati svobodo govora in tako reverzibilno, od spodaj navzgor posredovati v disciplinski dru\u017ebi jasne piramidalne (oz. panopti\u010dne) hierarhije. A kakor opozori Nancy Fraser, javna sfera nikoli ni bila tako odprta, kot jo predstavlja denimo Habermas, saj je od vzpostavitve dalje izklju\u010devala \u017eenske in bila v klubskih in salonskih situacijah vadi\u0161\u010de javne rabe uma za privilegirane bogate mo\u0161ke. Prav tako pa nikoli ni obstajala samo ena javna sfera, ampak so vedno obstajale vzporedne proti-javnosti, ki so v male interesne mehur\u010dke vklju\u010devale sicer izklju\u010dene. Tako javna sfera kot liberalni konstrukt kljub videzu odprtost in svobode po svoji logiki sovpade z disciplinarnimi dru\u017ebami. Verjetje v javno sfero, kamor naj spada tudi umetnost, kot nekaj osvobajajo\u010dega v dru\u017ebi zapiranja, je tisti genealo\u0161ki razlog, ki pojasni uspeh\u00a0Zelene mize\u00a0Kurta Joosa.<\/p>\n<p>Po tej histori\u010dni digresiji, ki pa je bila nujno potrebna, posku\u0161ajmo nasloviti \u0161e\u00a0Zeleno mizo\u00a0Mateje Bu\u010dar, ki po mojem mnenju Joosu adekvatno, torej skozi \u010dasu (ne)primerne mehanizme, naslavlja problem (zatona) javne sfere danes. Hkrati pa odpira tudi vpra\u0161anje ne\u010desa, \u010demur za razliko od \u00bbjavne rabe uma\u00ab lahko re\u010demo \u00bbjavna raba telesa\u00ab. Gilles Deleuze v svojem tekstu\u00a0Pripis k dru\u017ebam kontrole kon\u010da tam, kjer je Foucault v Nadzorovanju in kaznovanju kon\u010dal \u2013 nasproti disciplinarnim dru\u017ebam postavi sodobno obliko, ki bolj kot da ukaluplja telesa v dolo\u010dene vnaprej predvidene institucionalne okvirje, zdaj kot dru\u017eba kontrole deluje po principu modulacije, kot \u00bbsamo-deformirajo\u010d kalup, ki se neprestano preobra\u017ea iz ene forme v drugo.\u00ab (4) Kontrola je zdaj fluidna, ni zamejena na zaprt fizi\u010den prostor, ampak se vtihotaplja v vsako poro dru\u017ebe, ne mene\u010d se za mejo javnega in zasebnega. Socialna omre\u017eja so najbr\u017e najbolj o\u010diten surogat javne sfere danes. So v lasti koorporacij (vse objavljene informacije so v privatni lasti), ki so nadomestile tovarne in delujejo kot najbolj eksplicitni novi mehanizem kontrole. Kakor zapi\u0161e Deleuze, je bil \u00bb disciplinarni \u010dlovek diskontinuiran proizvajalec energije, \u010dlovek kontrole pa je valujo\u010d, v orbiti, v neprekinjeni mre\u017ei.\u00ab Relikti zaprtih institucij, ki verjamejo v mo\u010d javne sfere, \u010deprav umetni\u0161kih in heterotopi\u010dnih, kakr\u0161no je gledali\u0161\u010de, danes ne morejo proizvesti dosti ve\u010d od prepri\u010devanja \u017ee prepri\u010danih, rezoniranje je omejeno na zaprte interesne mehur\u010dke, kakor tudi vsaka objava na Facebooku, ki zato ne more biti praksa \u00bbjavnega intelektualca\u00ab. V tem smislu je koreografski prehod\/pohod na ulico, ki ga je Bu\u010dar sicer izvedla \u017ee 2010 z delom\u00a0Zelena lu\u010d, logi\u010dna izbira, saj se s to gesto odlo\u010di preveriti rezoniranje koreografije kot estetske prakse v tako imenovanem javnem prostoru. Pri tem je seveda potrebno biti pazljiv, kot opozarjata Bojana Cveji\u0107 in Ana Vujanovi\u0107, da javni prostor ni zgolj fizi\u010dni prostor, na katerem se prakticira diskurzivno javno sfero, \u010deprav je njen predpogoj, saj je javni prostor lahko tudi \u00bbprostor turizma, zabave, prostega \u010dasa, dela, produkcije ali dr\u017eavnega monologa.\u00ab Kakor nam dokazuje denimo nedavni odlok o posebni rabi javnih povr\u0161in v lasti Mestne ob\u010dine Ljubljana, ki \u00bbspontane uli\u010dne nastope\u00ab prostorsko in \u010dasovno omejuje, javnega prostora ne privatizirajo samo koorporacije, ampak se tudi mesta in dr\u017eave obna\u0161ajo kot privatniki, ki jim pod pretvezo varnosti, reda in miru dajemo mandat in legitimiteto za uporabo sredstev kontrole. Javni prostor tako postaja impotenten v smislu mno\u017ei\u010dnih protestnih akcij, ki morajo biti v imenu varnosti prijavljene in je tako vsaka spontanost sproti regulirana, prav tako pa denimo tudi estetizirana forma t.i.\u00a0flash mobov\u00a0postaja apropriirana kot komercialni spektakel.<\/p>\n<p>Delo\u00a0Zelena miza\u00a0Mateje Bu\u010dar v tem smislu ne posega po sredstvih spektakla, in tako bolj kot Joosovi tradiciji sledi lastni \u00bbzeleni\u00ab seriji, ki se vzpostavi z delom\u00a0Zelena lu\u010d, katere vizija je z minimalno estetiziranimi sinhronimi prehodi \u010dez cesto ob zeleni lu\u010di povzro\u010dati male estetske motnje, spotike obi\u010dajne hitre in ciljno usmerjene hoje, ki je na\u0161a nezavedna socialna koreografije urbanih premikov. Po nadaljnjih akcijah Mateje Bu\u010dar v javnem prostoru, kot so\u00a0Neumestljivi Nedoumljivi\u00a0(2012) in\u00a0Parkiranje pakiranje\u00a0(2013) pa gre pri\u00a0Zeleni mizi\u00a0avtorica \u0161e dlje, saj naslavlja specifi\u010dno situacijo preseka javnega in zasebnega, vidnega in nevidnega, ko majhne estetizirane akcije postavi okrog (zunanjih) kavarni\u0161kih miz. Kulturna posebnost dru\u017eabnega pitja kave se zdi kot zadnje zato\u010di\u0161\u010de neobveznega, prijateljskega dru\u017eenja, torej sfere privatnega, a si tudi to heterotopijo pla\u010dujemo pri \u00bbprivatniku\u00ab, lastniku lokala, ne zaupamo je niti javnemu prostoru niti intimi doma, mora se odviti nekje na prese\u010di\u0161\u010du, na porozni meji, da se vedno lahko zgodijo tudi naklju\u010dna sre\u010danja, morda \u0161e nekdo prisede itd. Kljub temu pa je to zaprta situacija, vanjo je potrebno biti povabljen in vsakr\u0161no pogledovanje na sosednja omizja (\u010de ne gre za flirtanje) je vdiranje v zakupljen \u010das zasebne situacije, ki traja eno (dolgo ali kratko) kavo. A vsaj od pojava pametnih telefonov in prenosnih ra\u010dunalnikov tudi kavarne niso ve\u010d heterotopi\u010dne, malo na ven priprte, a vase zaprte situacije jamranja, opravljanja in druga\u010dnih dru\u017eabnosti, ampak prostori delovnih sestankov omre\u017eenih posameznikov, ki vedno z enim o\u010desom strmijo v ekrane, podvr\u017eeni kontroli imperativov konstantne dosegljivosti in brezpla\u010dnega semioti\u010dnega dela, ki si ga prila\u0161\u010dajo koorporacije dru\u017eabnih omre\u017eij. Kaj se torej zgodi, ko se kar na enkrat za sosednjo mizo, kamor nam zbe\u017ei oko, dogodijo male estetizirane sinhrone akcije \u2013 ko so ljudje za mizo kar na enkrat obrnjeni na glavo ali pa, ko samo v istem ritmu z \u017eli\u010dko me\u0161ajo po svojih skodelicah? Te dobro na\u010drtovane, a malo vidne akcije enako oble\u010denih plesalcev predstavljajo za bolj ali manj naklju\u010den pogled nekak\u0161no anomalijo. Druga\u010de kot pri skoraj\u0161nji normi nekaterih sodobnoplesnih predstav, ki uprizarja domnevno svobodna individualizirana telesa v prav tako individualiziranih kostumih, ki se skoraj nikoli ne gibajo povsem sinhrono, ali pa sinhronost hitro razpade, gre tu za neko druga\u010dno, post-disciplinarno uniformiranost, ki pa nikoli ne postane mno\u017ei\u010dna. Ta skupnost, ki se je o\u010ditno uspela dogovoriti za nekak\u0161no koreografijo, za skupno \u00bbjavno rabo telesa\u00ab z namenom ustvarjati nenapovedane, naklju\u010dne nepravilnosti, je fenomen \u017ee, ker v tej individualizirani dru\u017ebi obstaja. Pozicionirana je na porozno mejo med javnim in zasebnim, v kavarno, saj \u017eeli tako uloviti neulovljive ostanke javne sfere. Telo je po Foucaultu tisti ne-kraj, utopija, to\u010dka ni\u010d, od koder se orientiram v svetu. V radijskem predavanju\u00a0Utopi\u010dno telo\u00a0tako pojasni, da \u010deprav je telo edini resni\u010dni kraj, iz katerega be\u017eimo in si gradimo utopije, je tudi tista edina to\u010dka, kozi katero lahko \u017eivim utopijo tukaj in zdaj. Javna raba telesa pri urbani koreografiji Mateje Bu\u010dar si ne dela utvare o potentnosti javne sfere v javnem prostoru. Bolj kot po principu vidnosti operira po principu nevidnosti in naklju\u010dja. Tudi javno naslavlja zgolj po naklju\u010dju, ne po principu spektakla, reprezentacije, ampak v smislu estetskega kontinuuma. To po Hewittu pomeni, da ker si \u00bbkoreografija vzame za svoj material \u010dlove\u0161ko telo in njegove relacije do drugih \u010dlove\u0161kih teles, je raziskovanje socialne koreografije posebej ustrezno za prezentacijo na\u010dinov, na katere se politi\u010dni in estetski momenti stapljajo en v drugega.\u00ab To koreografinja stori tako, da delo pozicionira tja, kjer se manifestirajo domala vsi problemi zlitja javnega in zasebnega \u2013 v kavarno. Tam povzro\u010di nekak\u0161en spotik, z majhno gesto koreografske kontrole nad nekaj telesi okrog neke mize estetizira na videz profano, nekodirano, zasebno, ki pa je \u0161e kako podvr\u017eeno kontroli. Po Hewittu so ravno spotiki, prelomi v estetiko, ki je zapisana v vsako ideologijo, tisti, ki to ideologijo torej naredijo vidno in tako predstavljajo neko kriti\u010dno stavo socialne koreografije. \u010ce je Joosova Zelena miza deluje v okviru reprezentacije, satiri\u010dne mimikrije realnosti, pa\u00a0Zelena miza\u00a0Mateje Bu\u010dar opravlja z reprezentacijo in raje vadi utopijo skupnosti na pogori\u0161\u010du javnega.<\/p>\n<div id=\"gtx-trans\" style=\"position: absolute; left: 695px; top: 594.667px;\">\n<div class=\"gtx-trans-icon\"><\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>urbana koreografija idejna zasnova: Mateja Bu\u010dar izvajalke in soustvarjalke\u00a0: Nina Pertot Weis, Maja Kalafati\u010d, Evin Hadzialjevi\u0107, Radharani Pernar\u010di\u010d, Mateja Bu\u010dar producentka: Sanja Kuvelji\u0107 produkcija: DUM \u2013 dru\u0161tvo umetnikov koprodukcija: Mestni Muzej Ljubljana\/City Meuseum Ljubljana, Kino \u0160i\u0161ka zvok, video, fotografija, internet: DUM Posebna hvala za prispevanje idej in vizualnih podob Nata\u0161i Sku\u0161ek in Mladenu Stropniku projekt [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":251,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8,6,10,4],"tags":[39,38,12,37,40,41],"class_list":["post-237","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-news","category-event","category-mateja-bucar","category-performance","tag-evin-hadzialjevic","tag-maja-kalafatic","tag-matejabucar","tag-nina-pertot-weis","tag-radharani-pernarcic","tag-rok-vevar"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/237","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=237"}],"version-history":[{"count":14,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/237\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1622,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/237\/revisions\/1622"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=237"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=237"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dum-club.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=237"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}