{"id":1751,"date":"2025-06-03T19:31:02","date_gmt":"2025-06-03T19:31:02","guid":{"rendered":"https:\/\/dum-club.si\/?p=1751"},"modified":"2025-10-04T10:08:28","modified_gmt":"2025-10-04T10:08:28","slug":"kako-je-umetnost-pomembna-in-kako-pomeni-xii-del-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dum-club.si\/?p=1751","title":{"rendered":"Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. XII del. 2025"},"content":{"rendered":"

10.06.2025, 18.00, Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana
\nJulije Knifer<\/strong>
\n9.VII-5.VIII., 7.VIII-11.VIII. 9.IX-20.IX 22.X-3.XI 85 14.V.-20.V 86, 1985-1986<\/strong>
\nGraphite on paper
\nca.108x78cm<\/p>\n

Prvi pogovor v tem letu med umetnostno zgodovinarko in kustosinjo Ano Knifer<\/em> ter kustosom Tevzom Logarjem<\/em> se bo osredoto\u010dil na umetni\u0161ko delo hrva\u0161kega umetnika Julija Kniferja.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

Julije Knifer. 9.VII-5.VIII., 7.VIII-11.VIII. 9.IX-20.IX 22.X-3.XI 85 14.V.-20.V 86, 1985-1986. \u00a0(c) courtesy Gregor Podnar, Vienna and Julije Knifer Estate<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

Serija dogodkov Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni<\/strong>. temelji na predstavitvah izjemnih umetni\u0161kih del znotraj hibridnih oblik vizualnega, performativnega in medijskega polja, ki jih spremljajo pogovori, debate, analize, predavanja \u2013 v svojem posebnem formatu pod zgornjim naslovom, ki vedno zdru\u017euje: 1 prostor – 1 umetni\u0161ko delo – 1 pogovorni ve\u010der. Za leto 2025 smo, za krovni motiv serije, izbrali koncept “napetosti”<\/strong>.<\/p>\n

Ponavljanje \u2013 ali serijskost \u2013 je odlo\u010dilni element v Kniferjevem delu. \u017de v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja, med \u0161tudijem na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, je Knifer sprejel ponavljajo\u010do se uporabo motivov, oropanih \u010dustvene vsebine, bodisi v upodobitvah va\u0161kih pokrajin okoli Zagreba, bodisi v njegovih avtoportretih. Isto na\u010delo, serijskego ponavljanje z minimalnimi variacijami, je \u0161e posebej o\u010ditno v seriji grafitnih risb iz sedemdesetih in osemdesetih let prej\u0161njega stoletja. V tem obdobju je Knifer namre\u010d sprejel novo tehniko metodi\u010dnega nana\u0161anja svin\u010dnika (grafita) na papir. S\u010dasoma so njegove risbe postajale tudi vse ve\u010dje, pogosto ustvarjene v urah, dneh ali celo mesecih. S tem potrpe\u017eljivim procesom je poudarjal belino papirja, medtem ko je postopoma nalagal plasti grafita do to\u010dke, ko so bile izrazne sledi skoraj izbrisane. Njegovo prizadevanje za nevtralnost ni bilo vnaprej premi\u0161ljen cilj, temve\u010d je bil to organski rezultat samega ponavljajo\u010dega se procesa. Nakopi\u010deni grafit, ki je ustvarjal napetost v sami naravi papirja, mu je dal novo ‘kovinsko’ materialnost in ga preoblikoval v objekt.<\/p>\n

Julije Knifer<\/strong> velja za enega najvidnej\u0161ih umetnikov, povezanih z obdobjem, imenovanim \u201cConcrete art\u201d po letu 1945. Njegovi meandri se interpretirajo razli\u010dno, odvisno od obdobja, v katerem so se pojavili: najprej je bilo to v kontekstu geometrijskih abstrakcij in neokonstruktivizma novih tendenc \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja, zatem tudi z njihovim asketizmom in zanimanjem za absurdno sedanjost v kontekstu antiumetnosti neoavantgarde. Knifer je zastopal Hrva\u0161ko na Bene\u0161kem bienalu leta 2001. Leta 2014 je Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu pripravil celotno retrospektivo njegovih del. Pred tem je razstavljal v Centru Pompidou v Parizu, v muzeju MAMCO v \u017denevi in \u200b\u200bMuzeju sodobne umetnosti v Sydneyju; dela Kniferja najdemo v razli\u010dnih zasebnih in muzejskih zbirkah po vsem svetu, vklju\u010dno z muzejem MoMA v New Yorku, St\u00e4dtische Galerie im Lenbachhaus v M\u00fcnchnu in Narodno galerijo v Berlinu.<\/p>\n

Projekt podpira: Mestna ob\u010dina Ljubljana Oddelek za Kulturo<\/p>\n\n\t\t