V sredi\u0161\u010du prvega leto\u0161njega pogovora, med umetnostno zgodovinarko in teoreti\u010darko Leonido Kova\u0107 in kustosom Tev\u017eem Logarjem, bo umetni\u0161ko delo Reframed \/ Studio visit (2021), hrva\u0161kega umetnika Igorja E\u0161kinje.
\n*pogovor bo v angle\u0161kem jeziku.<\/p>\n
Pred dvema letoma smo v DUM-u uvedli nov diskurzivno-razstavni format z naslovom Leonida Kova\u010d <\/em>(1962) je umetnostna zgodovinarka in teoreti\u010darka, kustosinja in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Zagrebu. Glavna podro\u010dja njenega zanimanja so sodobna umetnost, feministi\u010dne teorije in kriti\u010dne teorije. Od devetdesetih let prej\u0161njega stoletja je v svoji kuratorski praksi in spremljajo\u010dih teoretskih spisih posebno pozornost posve\u010dala predstavitvi del umetnic, med katerimi naj omenimo Dorothy Cross, Rito Duffy, Katarzyno Kozyro, Orshi Drozdik, Nan Hoover, Dubo Sambolec, Edito Schubert, Nasto Rojc, Ano Opali\u0107, Yael Toren. Izdala je deset knjig, med njimi Dis-enactments (2023), Anonimalia: Normativni diskurzi in samopredstavitev umetnic 20. stoletja (2010); T\u00fcbingen’s Box: (2013); V zrcalu kulturnega zaslona: T\u00fcbingenska \u0161katla: eseji o vizualni kulturi in biopolitiki (2013); V zrcalu kulturnega zaslona: Jagoda Kaloper (2013); Mr\u0111an Baji\u0107: Bajan Bajan: Disenacting Transversals (2016) in \u0161tevilni znanstveni \u010dlanki. Bila je kustosinja hrva\u0161kega paviljona na bienalu v Sao Paulu leta 2002 in na bene\u0161kem bienalu leta 2003. Med letoma 2002 in 2005 je bila izvoljena za podpredsednico Mednarodnega zdru\u017eenja likovnih kritikov – AICA. Organizirala in soorganizirala je ve\u010d mednarodnih znanstvenih konferenc, zadnja je Spomin, beseda in podoba: Sebalda (Univerza v Amsterdamu, 2019).<\/p>\n Tev\u017e\u00a0Logar<\/em>(1979) dela kot neodvisni kustos, urednik in pisec. Bil je kustos ali sokustos \u0161tevilnih samostojnih in skupinskih razstav, med katerimi so\u00a0Lost in the Moment That Follows,\u00a0The Ovidiu\u00a0\u0218andor Collection\u00a0(2023); Larisa Sitar:\u00a0Robust Boast\u00a0(2022);\u00a0Ko ste v dvomu, pojdite v muzej\u00a0(2021); 54. zagreb\u0161ki salon \u2013\u00a0Brez anestezije\u00a0(2019);\u00a0Borderline Relation\u00a0(2018);\u00a0Ulay: Jaz drugi\u00a0(2017),\u00a0Vadim Fi\u0161kin: Lovilci lu\u010di\u00a0(2016);\u00a0Ulay: Irritation\u00a0(2015);\u00a0Crossings\u00a0(2014);\u00a0Jasmina Cibic: Za na\u0161e gospodarstvo in kulturo, slovenski paviljon na 55. bene\u0161kem bienalu (2013);\u00a0Bas Jan Ader\u00a0(2012);\u00a0Tanja Ostoji\u0107: Telo, politika, agens \u2026\u00a0(2012);\u00a0Accretions II\u00a0(2011). Sodeloval je z ustanovami, galerijami, zbirkami in zalo\u017eniki, kot so Muzej moderne in sodobne umetnosti, Lod\u017e; Fondazione Sandretto Re Rebaudengo, Torino; Kunsthalle Praha, Praga; TBA21, Dunaj; Zbirka Ovidiu \u0218andor, Temi\u0161var; Dra\u017ebena hi\u0161a Ans Azura, Bukare\u0161ta; Kunsthalle, Bratislava; Grafi\u010dni bienale, Ljubljana; Muzej moderne in sodobne umetnosti, Reka; Ludwig Museum, Budimpe\u0161ta; James Gallery, New York; VOX, Montreal; Cooper Gallery, Dundee; American University Beirut; CAC \u017deneva; Kontakt Collection, Dunaj; Narodna galerija Kosova; Galerija Gregor Podnar; Suprainfinit, Bukare\u0161ta; Mousse Publishing, Milano; Routledge, New York; Artforum, New York. Na 58. bene\u0161kem bienalu leta 2019 je sodeloval kot kustos svetovalec s paviljonom Republike Severna Makedonija in kot pisec s paviljonom Republike Kosovo. Leta 2018 je uredil monografijo o delu hrva\u0161kega konceptualnega umetnika Gorana Trbuljaka. Med letoma 2009 in 2014 je delal kot umetni\u0161ki vodja Galerije \u0160kuc v Ljubljani in predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani. Napisal je scenarij za celove\u010derni dokumentarni film\u00a0Projekt rak: Ulayjev dnevnik od novembra do novembra\u00a0(2013) in bil soustanovitelj Fundacije Ulay (2014) v Amsterdamu, pri kateri je zdaj \u010dlan svetovalnega odbora. Leta 2014 je bil nominiran za nagrado Gerrit Lansing Independent Vision Award (Independent Curators International) v New Yorku. \u017divi na Reki na Hrva\u0161kem.<\/p>\n Soorganizatorji projekta :<\/span>![\"\"](\"https:\/\/dum-club.si\/wp-content\/uploads\/2024\/05\/110x80cm_2021_web-731x1024.jpg\"){kind=spacer}
\nE\u0161kinja svojo arhitektoniko zaznavanja gradi kot sklope skromnosti in elegance. Umetnik “uprizarja” predmete in situacije ter jih lovi v njihovem intimnem in tihem prehodu iz dvodimenzionalnega v tridimenzionalni formalni videz. Z uporabo preprostih in poceni materialov, kot so lepilni trak ali elektri\u010dni kabli, ter njihovim razpletanjem – z izjemno natan\u010dnostjo in matemati\u010dno eksaktnostjo znotraj strogih prostorskih parametrov E\u0161kinja definira \u0161e eno kakovost, ki presega fizi\u010dne vidike in vstopa v registre domi\u0161ljijskega in neopaznega. In prav element efemernosti in neulovljivosti bo v ospredju razprave o E\u0161kinjevi umetnini Reframed \/ Studio visit<\/em>, ki vsebuje \u0161tevilne preplete in razli\u010dne pojavnosti. Hkrati je risba\/fotografija, objekt\/slika, a tudi ni\u010d od tega.<\/p>\n
\nKako je umetnost pomembna. In kako pomeni<\/em>.<\/strong> Eden glavnih ciljev projekta je usmeriti pozornost na umetni\u0161ko delo samo. V dobi hiperprodukcij in obkro\u017eenja z velikimi, pomembnimi in glasnimi razstavami, bienali in festivali je postalo osredoto\u010danje na posamezno umetni\u0161ko delo precej zapletena naloga. Umetni\u0161ka dela so namre\u010d zelo krhek material, ki prav tako potrebuje posebno pozornost, tako kot jezik umetnosti potrebuje razumevanje, ne le za umetnostne teoretike, temve\u010d tudi za komunikacijo z gledalcem in javnostjo.
\nZato menimo, da je pomembno vzpostaviti tak\u0161en projekt, kjer bi javnost lahko “brala” umetni\u0161ko delo. Serija dogodkov Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. bo znotraj hibridnih oblik vizualnega, performativnega in medijskega polja temeljila na predstavitvah izstopajo\u010dih umetni\u0161kih del, spremljanih s pogovori, razpravami, analizami, predavanji – v svoji posebni obliki, ki zdru\u017euje: 1 prostor – 1 umetni\u0161ko delo – 1 pogovorni ve\u010der.<\/em><\/strong> V letu 2024 smo za krovni motiv serije izbrali pojem “izginotje” (disappearance),<\/strong><\/em> ki v pogovorih lahko vodi k vpra\u0161anjem o krhkosti umetni\u0161kega dela, na primer, ali odpre mnoga druga pomembna vpra\u0161anja za umetnost, kot so \u010dasovnost, \u010das, efemernost, prisotnost umetnosti in materialnost ideje\u2026
\nIgor E\u0161kinja (<\/em>1975) je \u0161tudiral slikarstvo na Accademia di Belle Arti v Benetkah. Njegova dela so bila med drugim razstavljena na Manifesti 7, Italija; v galeriji Alberta Pane v Parizu in Benetkah, Italija; v Casino Luxembourg – Forum d’Art Contemporain, Luksemburg; v Muzeju sodobne umetnosti, Zagreb; v MAC\/Val, Mus\u00e9e d’Art Contemporain du Val-de-Marne, Francija; v Savy Contemporary, Berlin, Nem\u010dija; v Galeriji Federico Luger, Milano, Italija; v Muzeju moderne in sodobne umetnosti (MMSU), Reka, Hrva\u0161ka; v Kunsthalle Bratislava, Slova\u0161ka; v Museum of Perception, Gradec, Avstrija; v MAC, Lissone, Italija; v ADN Galeria, Barcelona, \u0160panija; v Bank Austria Kunstforum; v Power Plant Gallery; v Marta Herford; na 2nd Ural Industrial Biennial of Contemporary Art; v Centro de Arte Caja de Burgos; v FRAC Pays de la Loire, Francija; v Welcome foundation, London, Zdru\u017eeno kraljestvo; v Mirror, Power Plant, Toronto, Kanada in v mnogih drugih umetnostnih institucijah.<\/p>\n
\nIgor Zabel Association for Culture and Theory<\/span>
\nAVA – Akademija za vizualne umetnosti<\/span>
\nProjekt podpirajo: Mestna ob\u010dina Ljubljana Oddelek za Kulturo<\/span><\/p>\n\n\t\t
<\/a><\/div><\/div>