22.11.2017 – 15.12.2017Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana

Razstava Odstranitev je del dolgoročnega razstavnega cikla Dueti, ki ga je mogoče razumeti kot neposreden premislek o razmerju med umetniškimi praksami, ki so vzniknile v različnih časovnih, geopolitičnih, socialnih in ekonomskih kontekstih. Kontekst velikokrat vpliva na konceptualno zasnovo umetniškega dela, predvsem pa na produkcijske pogoje njegovega nastanka, s čimer je nemalokrat povezana tudi formalna izvedba oziroma izbor izraznega medija. Razstavni cikel poskuša z likovnimi in konceptualnimi povezavami pokazati, da je sodobnost umetniškega dela odvisna od delovanja v času in prostoru in ni povezana s konkretnim mestom in časom nastanka posameznega dela. Pričujoča razstava je preplet umetniških del Gorana Trbuljaka in Ištvana Išta Huzjana, ki z različnih gledišč tematizirata vlogo avtorstva in posledično tudi svoj položaj v umetnostnem sistemu. Predstavljeni umetniški deli, ki sta nastali v različnih obdobjih, vzpostavljata relacijo med zgodovinsko in trenutno likovno produkcijo, hkrati pa njuna sopostavitev kaže tudi na senzibilnost v odnosu do aktualnih diskurzov sodobne likovne umetnosti.
Povezave med predstavljenima umetniškima praksama bi sprva lahko našli v odnosu med konceptualnimi praksami in t. i. naslednicami konceptualne tradicije. Gre za umetniške prakse, ki usmerjajo pozornost na idejo umetniškega dela in preizprašujejo materialnost objekta kot podajalca pomena. Treba pa je poudariti, da tako pri Trbuljaku kot pri Huzjanu nikakor ne gre za popolno dematerializacijo objekta, temveč za obstoj ideje kot nosilca, ki jo umetnika vsakič znova zavestno sidrata v natančno izbran izrazni medij, ki je lahko vse od razstave do ulične akcije, objekta, slike, knjige, fotografije, besedila ali nečesa na robu haptične zaznave. Morda je prav odnos umetnikov do izraznega medija prostor, kjer se najintenzivneje in najbolj prepričljivo srečata njuni umetniški praksi. Lahko bi trdili, da gre pri obeh za nekakšno »fleksibilnost« medija, ki se praviloma navezuje na posamične vsebinske topose, s katerimi se umetnika ukvarjata v okviru svoje umetniške prakse. Prav nenehno razmišljanje o mediju kaže na dejstvo, da oba uspešno krmarita med različnimi klasifikacijami, saj se na eni strani s fleksibilnostjo medija izogibata Greenbergovskemu »prepoznavnemu slogu (signature style)« umetnika, na drugi pa ju prav pozornost, ki jo namenjata mediju, odmika od rigidne tradicije analitične konceptualne umetnosti. Medij je tudi prostor, ki omogoča gledalcu prepoznavo umetnika in njegovega izraznega jezika, posledično pa seveda tudi avtorstva. Prav samoizpraševanje avtorstva umetnika je nekakšna rdeča nit izbora umetniških del in postavitve razstave Odstranitev, ki sopostavlja delo Gorana Trbuljaka, ki je nastalo med letoma 1973 in 1991 z izborom del Ištvana Išta Huzjana, ki so nastali v zadnjih petih letih. Umetniška praksa Gorana Trbuljaka se skozi različne izrazne medije osredotoča na vprašanje statusa umetniškega dela in umetnika ter njuno razmerje do sistema, kar je mogoče izjemno precizno prebrati v predstavljenem delu Brez naslova. V njem Trbuljak z minimalno in ironično gesto »spodkopava« svoj zgodnji umetniški opus, svoj položaj umetnika, a hkrati ni nič bolj prizanesljiv do »institucije« umetnostnega sistema, ki jo v razstavljenem primeru predstavlja priznani francoski umetnik Ben Vautier. Nekoliko drugače pa svoj položaj in avtorstvo preizprašuje Ištvan Išt Huzjan, katerega izbrana dela zadnjih petih let ustvarjajo preplet med umetnikovimi intimimi zgodbami, zgodovinskimi referencami in formalnimi možnostmi umetniškega dela. Izbora pa ne smemo razumeti kot afirmativne predstavite določenega dela umetnikove produkcije, temveč kot izbor del, pri katerih že notranja struktura kaže na dvojnost, ki vzbuja dvom o umetnikovi poziciji znotraj sistema.
Morda ne bomo nikoli odkrili trenutka, ko sta se umetnika odločila, da ustvarita umetniško delo, ki nekako lebdi v nenehnem suspenzu: v odnosu do svoje pozicije, umetniškega dela, umetnostnega sistema ali gledalca. Tako Trbuljakove kot Huzjanove minimalne, hipne in humorne geste so pogosto subtilne, če jih primerjamo z bolj »travmatičnimi« in bolj neposredno angažiranimi sodobnimi umetniškimi deli. Vendarle prav te preproste umetniške geste, ki navidezno utelešajo tudi nekakšno »romantiko«, ob podrobnejšem branju izredno precizno razkrivajo razmerja med umetnikom, umetniškim delom, prostorom in gledalcem in se bolj, kot bi si lahko mislili, dotikajo tudi vprašanj vsakdana.
__________________
Kustos / Curator: Tevž Logar
Produkcija / Production: DUM društvo umetnikov
Zahvale / Acknowledgements: Galerija Gregor Podnar (Berlin), Goran Petrov, Maša Radišić, Žiga Rebek (O.K.VIR d.o.o.), Sabina Sabolović in/and Ana Šeba (WHW, Zagreb), Andrej Zavodnik.
Podpora / Supported by: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo