24.10. – 8.11.2019. Projektni prostor DUM

Razstava Dialektika vrednosti Andree Knezović razpira tematiko, vezano na odnose med produkcijo vrednosti in koncepti sramu. Carl G. Jung je z zapisom »Sram je emocija, ki jé dušo.« [Rdeča knjiga] pojem označil kot maligno emocijo, ki zahrbtno preži v slehernem izmed nas. Ne glede na to, ali gre za intimen samo-reflektivni pogled ali za geopolitični ali družbeno-kulturni vidik, sram ostaja vseprisoten dejavnik, ki služi naši kontroli, prisili in izvajanju strogosti in togosti v skupnostih vseh vrst. Če pogledamo na sram skozi paradigmo sodobnega načina proizvodnje 24 ur/dan (Crary, 2013), Knezović proučuje valuto proizvodnje vrednosti in njen odnos do aktivnosti, povezanih s strukturiranjem identitete v dobi antropocena (Latour, 2013). Koncept sramu lahko razumemo kot dedni kulturni mehanizem, ki ga ureja družbeni konsenz (Nussbaum, 2009), ali kot mirujoč vedenjski sistem, ki posameznike v kolektivu asimilira in razlaga oziroma jih v kolektiv ureja. Avtorica pa koncept sramu izpostavlja kot premostitveno orodje ali mediatorja v družbenih transakcijah, ne toliko kot mehanizem za kaznovanje in paraliziranje. V naslovu Dialektika vrednosti razstava naslavlja vrednost v odnosu do sramu ter skozi poetične manifestacije in perspektive raziskuje, kako se sram materializira, arhivira, meri, kakšne so z njim povezane strategije in kako se poigrava z intimnimi in javnimi družbeno-kulturnimi konvencijami. O protislovjih, ki nastajajo v relacijah med produkcijo vrednosti in tesnobnim občutkom sramu na intimnem in družbeno-kulturnem polju, se na razstavi razgovarjajo tri umetniške instalacije: Memento Pudorem (Ne pozabi sramu), Lažje od snovi, težje od misli ter Igra prehodov.Zbirko Memento Pudorem (Ne pozabi sramu/Remember Shame) sestavljajo objekti sramu, ki jih je avtorica od posameznikov prejela tekom rezidence v Tel Avivu, ko je z antropološko-umetniškimi pristopi preučevala vedenjske in kulturne tradicije, vezane na koncept sramu. V instalaciji Memento Pudorem zbrane reči izpostavlja kot prožilce sramu, monumentalno konzervirane v steklenih kozarcih, ki obiskovalca soočajo s premislekom in razborom lastne pozicije v relaciji do tega občutka.Mobile Lažje od snovi, težje od misli (Lighter than Matter, Heavier than Mind) vzame za izhodišče spogledovanje med časovnostjo in sramom: je vidik umetniškega raziskovanja koncepta sramu skozi odnose družbene vrednosti/merjenja, skozi časovne paradigme sodobne resničnosti. Za delovanje mobila je umetnica uporabila princip internih človekovih pretresov in uravnoteženja identitete, časa in stremljenja znotraj realnosti 24 ur/dan ter skrajnih pritiskov zahodnega življenja, ki ustvarja vakuum brezkončnega kroga zahtev in poželenj. Delo razpira povezavo med takim hrepenenjem in občutjem sramu preko umetničinega zamišljenega sistema za skaliranje z ozirom na hiter prenos zahtev trga, ki jih moramo vsi spremljati.Igra prehodov (Chess of Rites) je šahovska igra, ki nagovarja predvsem igralčevo podzavest in ga pelje k iskanju ter opažanju skritih stvari, izgubljenih v posameznikovi podzavesti, skozi procese samo-psihoanalize. Podlago zanje nastavlja umetnica s šahovnico, belo tapiserijo iz blaga in svile z izvezenimi napisi različnih čustvenih in psiholoških razvojnih stopenj identitete, figure zreducirane na enake kroge pa predstavljajo različne značilnosti ali vrednosti identitete.

* Crary, Jonathan. 24/7 Late Capitalism and the End of Sleep. 2013 Verso, London
* Latour, Bruno. “Anthropology at the Time of the Anthropocene: a Personal View of What Is to Be Studied.” (2017): 35-49. Print.
* Nussbaum, Martha C. Hiding from Humanity: Disgust, Shame, and the Law. Princeton: Princeton University Press, 2009. Internet resource.

Kuratorica: Anja Zver
Zahvala: Hanna Steenbergen-Cockerton, Laura Dubourjal-Bergé, Otakar Zwartjes, Leeron Tur-Kaspa, Adam BeniProdukcija: Zavod Projekt Atol.
Soorganizacija: Dum – društvo umetnikov.
Razvoj projekta sta omogočili: Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije. Delovanje Projekta Atol podpira tudi Ministrstvo za javno upravo.
Za tehnično podoporo se zahvaljujemo tudi KONS:: Platformi za sodobno raziskovalno umetnost, ki jo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.