Sanja Nešković Peršin Točka. Brez Povratka. 2021

13. – 14. 3. 2021, med 17.00 in 20.00 uro, Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana

Ideja in izvedba: Sanja Nešković Peršin
Kustos: Tevž LogarPlašči so iz predstave Kompozicija, koreografinje Sanje Nešković Peršin in kostumografa Uroša Belantiča, v produkciji SNG Opera in balet Ljubljana, 2018

Produkcija: DUM-društvo umetnikov
Zahvala: Blaž Peršin, Mila Peršin, Rade Nešković, Danilo Ončevski, Uroš Belantič in Aleša Valič
Projekt podpira: Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo


Točka. Brez povratka…. je stopnja na različnih področjih človeškega življenja, ki označuje neki prelomni časovni in situacijski trenutek, od katerega dalje vrnitev v prejšnje stanje ni več mogoča oziroma se njegovim učinkom ni mogoče izogniti ali jih preprečiti.

… je najnovejši samostojni projekt umetnice, ki morda na najbolj radikalen način do sedaj preči skozi umetničina interesna področja, bodisi skozi njene profesionalne aspiracije ali pa skozi refleksijo njenega intimnega prostora in časa.

… je razmerje med njenim javnim in zasebnim, preteklostjo in sedanjostjo ter se riše skozi podobo, ki ustvarja večpomenskost, in kot sama pravi, podobo, ki razpira prostor in presega linearno branje zgodb, ki vselej krni našo lastno refleksijo.

… je tihožitje, ki ni samo multiplicirani readymade objekt, ampak kot kompozicija posega neposredno v prostor. Relacija med objekti in prostorom postavlja pod vprašaj avtentičnost njihove primarne vloge kot tudi avtentičnost gledalčeve izkušnje, ki je neločljivo povezana z njegovo racionalno, emotivno in estetsko izkušnjo.

… je koreografija objektov, ki simbolizirajo prisotnost svetlobe in igro barv, ki se odvija v odnosu do prostora. Po definiciji je barva občutek, na njeno zaznavanje pa vplivajo dolgotrajni in kratkotrajni pojavi, ki jih človek označuje kot lastnost svetlobnih virov, zaznavnih z očesom.

… je rdeče-roza, rumena in modra.

… je nedefiniran prostor, ki vznika in se briše med oddaljevanjem in približevanjem.

… je stanje drugih elementov, za katere je njihova intrinzična kakovost v sposobnosti, da se odzovejo na spreminjajoča se razmerja v prostoru.

… je spomin na staro olje na platnu, katerega motiv se po naključju ujema s trenutno situacijo v prostoru.

… je gib, ki nima ne začetka in ne konca.

… je čas trajanja izkušnje med telesom in prostorom, kjer ni več zidu, ki bi razmejeval umetniško delo, prostor in gledalca.

… je glasba nekega drugega časa in prostora, za katero se zdi, da deluje kot zvočna kulisa, a vendarle najbolj neposredno vzpostavlja relacijo do umetničinega intimnega prostora in njenih odnosov z ljudmi.

… je edina obstoječa točka, v kateri gledalec vstopa v prostor …

Tevž Logar