NEUMESTLJIVI, NEDOUMLJIVI
urbana koreografija
avtorica: Mateja Bučar
soustvarjalci in izvajalci: Aja Zupanec, Evin Hadzialjević, Martina Ruhsam, Ales Zorec, Ivan Mijačevič, Maja Kalafatič, Nina Pertot Weis
producentka: Sanja Kuveljič
produkcija : DUM – Društvo Umetnikov / DUM – Association of Artists , co-production: Kino Šiška, Ljubljana
Project is supported by: Ministry of Culture of the Republic of Slovenia , Cultural Department of the City of Ljubljana
posebna zahvala: Nataša Fifolt, Dijaški dom Poljane, zavod Zet, Lijana Dejak, Aleša Valič,
Vsi smo le trgovsko blago, zvrščeni v lične vrstice čakamo, da nas preveri čas. Ne smemo umreti: sorodne duše se bodo enkrat našle’
V. Školvski
Pozornost, ki ni povezana s potrebo po bolj ali manj neposrednem preživetju, praviloma ni del našega vsakdanjega, zasebnega, javnega in urbanega življenja. Delo z naslovom »Neumestljivi, Nedoumljivi« želi prestreči in zaustaviti našo pozornost in pogled na nevidenem, nezaznanem in neopaženem (bitju, stvari ali prostoru), ki je vseskozi tu in poleg.
V odlomku iz traktata “Kaj naj vendar storimo?” (“Tak čto že nam delat”) nam pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj nadvse jasno razloži nekaj temeljnega, kar je prisotno v delu »Neumestljivi, Nedoumljivi« oziroma v siceršnjem v našem vsakdanjem početju:
»Spomnim se, kako sem šel nekoč v Moskvi po ulici in pred sabo zagledal tale prizor: iz hiše stopi človek, pozorno pogleda kamne pločnika, nato si enega izbere, počepne nadenj in ga začne (kot se mi je zdelo) strugati ali drgniti z velikanskim naprezanjem in naporom. »Kaj vendar počne s tem pločnikom?« sem pomislil. Ko sem se približal,sem videl, kaj ta človek počne: to je bil fant iz mesnice, svoj nož je brusil ob kamne pločnika. Sploh ni mislil na kamne, ko si jih je ogledoval, in še manj je mislil nanje, ko je opravljal svoje delo – brusil nož. Nož je moral nabrusiti za to, da bi rezal meso; meni pa se je zdelo, da nekaj počne s kamni pločnika. Natanko tako se le zdi, da se človeštvo ukvarja s trgovino, pogodbami, z vojnami, z znanostjo in umetnostjo; zanj je pomembno samo eno in samo to dela – skuša si priti na jasno s tistimi moralnimi zakoni, po katerih živi«.