10.06.2025, 18.00, Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana
Julije Knifer
9.VII-5.VIII., 7.VIII-11.VIII. 9.IX-20.IX 22.X-3.XI 85 14.V.-20.V 86, 1985-1986
Graphite on paper
ca.108x78cm

Prvi pogovor v tem letu med umetnostno zgodovinarko in kustosinjo Ano Knifer ter kustosom Tevzom Logarjem se bo osredotočil na umetniško delo hrvaškega umetnika Julija Kniferja.

Julije Knifer. 9.VII-5.VIII., 7.VIII-11.VIII. 9.IX-20.IX 22.X-3.XI 85 14.V.-20.V 86, 1985-1986.  (c) courtesy Gregor Podnar, Vienna and Julije Knifer Estate

 

Serija dogodkov Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. temelji na predstavitvah izjemnih umetniških del znotraj hibridnih oblik vizualnega, performativnega in medijskega polja, ki jih spremljajo pogovori, debate, analize, predavanja – v svojem posebnem formatu pod zgornjim naslovom, ki vedno združuje: 1 prostor – 1 umetniško delo – 1 pogovorni večer. Za leto 2025 smo, za krovni motiv serije, izbrali koncept “napetosti”.

Ponavljanje – ali serijskost – je odločilni element v Kniferjevem delu. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, med študijem na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, je Knifer sprejel ponavljajočo se uporabo motivov, oropanih čustvene vsebine, bodisi v upodobitvah vaških pokrajin okoli Zagreba, bodisi v njegovih avtoportretih. Isto načelo, serijskego ponavljanje z minimalnimi variacijami, je še posebej očitno v seriji grafitnih risb iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tem obdobju je Knifer namreč sprejel novo tehniko metodičnega nanašanja svinčnika (grafita) na papir. Sčasoma so njegove risbe postajale tudi vse večje, pogosto ustvarjene v urah, dneh ali celo mesecih. S tem potrpežljivim procesom je poudarjal belino papirja, medtem ko je postopoma nalagal plasti grafita do točke, ko so bile izrazne sledi skoraj izbrisane. Njegovo prizadevanje za nevtralnost ni bilo vnaprej premišljen cilj, temveč je bil to organski rezultat samega ponavljajočega se procesa. Nakopičeni grafit, ki je ustvarjal napetost v sami naravi papirja, mu je dal novo ‘kovinsko’ materialnost in ga preoblikoval v objekt.

Julije Knifer velja za enega najvidnejših umetnikov, povezanih z obdobjem, imenovanim “Concrete art” po letu 1945. Njegovi meandri se interpretirajo različno, odvisno od obdobja, v katerem so se pojavili: najprej je bilo to v kontekstu geometrijskih abstrakcij in neokonstruktivizma novih tendenc šestdesetih let prejšnjega stoletja, zatem tudi z njihovim asketizmom in zanimanjem za absurdno sedanjost v kontekstu antiumetnosti neoavantgarde. Knifer je zastopal Hrvaško na Beneškem bienalu leta 2001. Leta 2014 je Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu pripravil celotno retrospektivo njegovih del. Pred tem je razstavljal v Centru Pompidou v Parizu, v muzeju MAMCO v Ženevi in ​​Muzeju sodobne umetnosti v Sydneyju; dela Kniferja najdemo v različnih zasebnih in muzejskih zbirkah po vsem svetu, vključno z muzejem MoMA v New Yorku, Städtische Galerie im Lenbachhaus v Münchnu in Narodno galerijo v Berlinu.

Projekt podpira: Mestna občina Ljubljana Oddelek za Kulturo