13 in 14. 11.2024 ob 20.00, CUKRARNA
https://cukrarna.art/sl/program/razstave/37/performativa-iii/

Ideja in sokoreografija: Mateja Bučar.
Izvajalke in izvajalci ter soustvarjalke in soustvarjalci giba in plesa: Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Živkovič, Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan, Bojana Robinson, Nina Pertot Weis, Loup Abramovici, Beno Novak, Jana Menger, Jerneja Fekonja, Tini Rozman in Jernej Bizjak.
Glasba: Drago Ivanuša , J. S. Bach, Philipp Glass.
Besedilo: Robert Pfaller, Rok Vevar.
Kostumografija, luč: DUM.
Produkcija: DUM. Koprodukcija: Cukrarna in CoFestival 2024.
Sofinanciranje projekta: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo.

Robert Pfaller. V izvrstnem redu.
I was born one mornin’, it was drizzlin’ rain
Fightin’ and trouble are my middle name
I was raised in the canebrake by an ol’ mama lion
Can’t no high toned woman make me walk the line
(Tennessee Ernie Ford, 16 Tons)
01
Tudi kadar linija ni uporabljena kot razmejitvena črta je linija še vedno tisto, kar različnost v njej povezanih gibanj ločuje od vseh ostalih gibanj, ki jih tako zastavljena ne povezuje. Početi nekaj, kar linija povezuje, je tako prav zaradi nje same ločeno od vseh ostalih početi nekaj.
02
Črta ali linija tu deluje kot znak produktivne omejitve. Ne omejitve produktivnosti, nasprotno: omejitev, ki se izkaže za produktivno, in hkrati ta omejitev neposredno odpre tudi prostor za invencijo. Prinaša vse vrste očitnih, jasnih, domiselnih, čudnih ali bizarnih načinov ravnanja v navezanosti nanjo. Pravilo linije izključuje ali prepoveduje vrsto gibanj, a hkrati kot cilj predlaga obilnost novih gibov, gibanj in potez. Ne da bi prekršila lastno pravilo, linija izpeljuje željo doseči in izpolniti si cilj in ga morda v nečem povsem nepričakovanem tudi preseči. Takoj ko je pravilo linije oblikovano, se sproži duh igre – kot bi ga prav to porodilo in priklicalo. Celo uporniškega, izobčenskega duha tu ne gre razumeti kot tistega, ki krši pravilo, temveč prej kot tistega, ki poskuša doseči cilj na nenavaden način, kljub vsem oviram in težavam.
Izhajajoč iz črte lahko gibanje pridobi lahkotnost in natančnost – tako kot beseda v pesmi, ki, izhajajoč iz zakona rime s svojim igrivo ujemajočim se označevalcem, pridobi nepričakovano preciznost na ravni označevanega.
03
Linija ali vrsta lahko združuje različna gibanja – tako kot vrvica združuje bisere.
Povezovanje gibanj na podlagi njihove pripadnosti liniji je način združevanja gibanj, ki je drugačen od združevanja na podlagi njihove podobnosti, primerjave, kontrasta ali pripovednega zaporedja. Pravilo ni nikoli nasprotje od ‘ni pravila’, lahko pa je več drugih pravil, ki zaradi svoje samoumevnosti in običajnosti pogosto ostanejo nepriznana in nezaznana. Pravilo črte je prelom z drugimi pravili. In prav zaradi tega dejstva oziroma pogoja – da prelomi z običajnimi, nepriznanimi pravili, lahko pravilo črte proizvede nepričakovano. Ta misel odmeva v lepi pripombi Niklasa Luhmanna, ki je nekoč izjavil, da je „metoda tista, ki znanstvenemu raziskovanju omogoča, da nekoč samo sebe tudi preseneti“. 1
04
Linija umetniku omogoča, da njegova prizadevanja stopijo iz dolgočasnega območja tega, kar je filozof G. W. F. Hegel imenoval „indiferentna raznolikost“ („gleichgültige Verschiedenheit“). Namesto tega ustvarja razmerje – potrebni minimum za igrivo spekulacijo na strani opazovalcev in s tem njihov estetski užitek. To nam v spomin prikliče pripombo Blaisa Pascala:”Dva obraza sta si podobna; nobeden od njiju ni smešen sam po sebi, vendar nas, drug ob drugem, njuna podobnost spravlja v smeh.“