6.06.2024/18.00.  Projektni prostor DUM, Kolodvorska 6, Ljubljana

Igorj Eškinja: Reframed / Studio visit (2021)

V središču prvega letošnjega pogovora, med umetnostno zgodovinarko in teoretičarko Leonido Kovać in kustosom Tevžem Logarjem, bo umetniško delo Reframed / Studio visit (2021), hrvaškega umetnika Igorja Eškinje.
*pogovor bo v angleškem jeziku.

Eškinja svojo arhitektoniko zaznavanja gradi kot sklope skromnosti in elegance. Umetnik “uprizarja” predmete in situacije ter jih lovi v njihovem intimnem in tihem prehodu iz dvodimenzionalnega v tridimenzionalni formalni videz. Z uporabo preprostih in poceni materialov, kot so lepilni trak ali električni kabli, ter njihovim razpletanjem – z izjemno natančnostjo in matematično eksaktnostjo znotraj strogih prostorskih parametrov Eškinja definira še eno kakovost, ki presega fizične vidike in vstopa v registre domišljijskega in neopaznega. In prav element efemernosti in neulovljivosti bo v ospredju razprave o Eškinjevi umetnini Reframed / Studio visit, ki vsebuje številne preplete in različne pojavnosti. Hkrati je risba/fotografija, objekt/slika, a tudi nič od tega.

Pred dvema letoma smo v DUM-u uvedli nov diskurzivno-razstavni format z naslovom
Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. Eden glavnih ciljev projekta je usmeriti pozornost na umetniško delo samo. V dobi hiperprodukcij in obkroženja z velikimi, pomembnimi in glasnimi razstavami, bienali in festivali je postalo osredotočanje na posamezno umetniško delo precej zapletena naloga. Umetniška dela so namreč zelo krhek material, ki prav tako potrebuje posebno pozornost, tako kot jezik umetnosti potrebuje razumevanje, ne le za umetnostne teoretike, temveč tudi za komunikacijo z gledalcem in javnostjo.
Zato menimo, da je pomembno vzpostaviti takšen projekt, kjer bi javnost lahko “brala” umetniško delo. Serija dogodkov Kako je umetnost pomembna. In kako pomeni. bo znotraj hibridnih oblik vizualnega, performativnega in medijskega polja temeljila na predstavitvah izstopajočih umetniških del, spremljanih s pogovori, razpravami, analizami, predavanji – v svoji posebni obliki, ki združuje: 1 prostor – 1 umetniško delo – 1 pogovorni večer. V letu 2024 smo za krovni motiv serije izbrali pojem “izginotje” (disappearance), ki v pogovorih lahko vodi k vprašanjem o krhkosti umetniškega dela, na primer, ali odpre mnoga druga pomembna vprašanja za umetnost, kot so časovnost, čas, efemernost, prisotnost umetnosti in materialnost ideje…
Igor Eškinja (1975) je študiral slikarstvo na Accademia di Belle Arti v Benetkah. Njegova dela so bila med drugim razstavljena na Manifesti 7, Italija; v galeriji Alberta Pane v Parizu in Benetkah, Italija; v Casino Luxembourg – Forum d’Art Contemporain, Luksemburg; v Muzeju sodobne umetnosti, Zagreb; v MAC/Val, Musée d’Art Contemporain du Val-de-Marne, Francija; v Savy Contemporary, Berlin, Nemčija; v Galeriji Federico Luger, Milano, Italija; v Muzeju moderne in sodobne umetnosti (MMSU), Reka, Hrvaška; v Kunsthalle Bratislava, Slovaška; v Museum of Perception, Gradec, Avstrija; v MAC, Lissone, Italija; v ADN Galeria, Barcelona, Španija; v Bank Austria Kunstforum; v Power Plant Gallery; v Marta Herford; na 2nd Ural Industrial Biennial of Contemporary Art; v Centro de Arte Caja de Burgos; v FRAC Pays de la Loire, Francija; v Welcome foundation, London, Združeno kraljestvo; v Mirror, Power Plant, Toronto, Kanada in v mnogih drugih umetnostnih institucijah.

Leonida Kovač (1962) je umetnostna zgodovinarka in teoretičarka, kustosinja in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Zagrebu. Glavna področja njenega zanimanja so sodobna umetnost, feministične teorije in kritične teorije. Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je v svoji kuratorski praksi in spremljajočih teoretskih spisih posebno pozornost posvečala predstavitvi del umetnic, med katerimi naj omenimo Dorothy Cross, Rito Duffy, Katarzyno Kozyro, Orshi Drozdik, Nan Hoover, Dubo Sambolec, Edito Schubert, Nasto Rojc, Ano Opalić, Yael Toren. Izdala je deset knjig, med njimi Dis-enactments (2023), Anonimalia: Normativni diskurzi in samopredstavitev umetnic 20. stoletja (2010); Tübingen’s Box: (2013); V zrcalu kulturnega zaslona: Tübingenska škatla: eseji o vizualni kulturi in biopolitiki (2013); V zrcalu kulturnega zaslona: Jagoda Kaloper (2013); Mrđan Bajić: Bajan Bajan: Disenacting Transversals (2016) in številni znanstveni članki. Bila je kustosinja hrvaškega paviljona na bienalu v Sao Paulu leta 2002 in na beneškem bienalu leta 2003. Med letoma 2002 in 2005 je bila izvoljena za podpredsednico Mednarodnega združenja likovnih kritikov – AICA. Organizirala in soorganizirala je več mednarodnih znanstvenih konferenc, zadnja je Spomin, beseda in podoba: Sebalda (Univerza v Amsterdamu, 2019).

Tevž Logar(1979) dela kot neodvisni kustos, urednik in pisec. Bil je kustos ali sokustos številnih samostojnih in skupinskih razstav, med katerimi so Lost in the Moment That Follows, The Ovidiu Șandor Collection (2023); Larisa Sitar: Robust Boast (2022); Ko ste v dvomu, pojdite v muzej (2021); 54. zagrebški salon – Brez anestezije (2019); Borderline Relation (2018); Ulay: Jaz drugi (2017), Vadim Fiškin: Lovilci luči (2016); Ulay: Irritation (2015); Crossings (2014); Jasmina Cibic: Za naše gospodarstvo in kulturo, slovenski paviljon na 55. beneškem bienalu (2013); Bas Jan Ader (2012); Tanja Ostojić: Telo, politika, agens … (2012); Accretions II (2011). Sodeloval je z ustanovami, galerijami, zbirkami in založniki, kot so Muzej moderne in sodobne umetnosti, Lodž; Fondazione Sandretto Re Rebaudengo, Torino; Kunsthalle Praha, Praga; TBA21, Dunaj; Zbirka Ovidiu Șandor, Temišvar; Dražbena hiša Ans Azura, Bukarešta; Kunsthalle, Bratislava; Grafični bienale, Ljubljana; Muzej moderne in sodobne umetnosti, Reka; Ludwig Museum, Budimpešta; James Gallery, New York; VOX, Montreal; Cooper Gallery, Dundee; American University Beirut; CAC Ženeva; Kontakt Collection, Dunaj; Narodna galerija Kosova; Galerija Gregor Podnar; Suprainfinit, Bukarešta; Mousse Publishing, Milano; Routledge, New York; Artforum, New York. Na 58. beneškem bienalu leta 2019 je sodeloval kot kustos svetovalec s paviljonom Republike Severna Makedonija in kot pisec s paviljonom Republike Kosovo. Leta 2018 je uredil monografijo o delu hrvaškega konceptualnega umetnika Gorana Trbuljaka. Med letoma 2009 in 2014 je delal kot umetniški vodja Galerije Škuc v Ljubljani in predaval zgodovino umetnosti 20. stoletja na Akademiji za vizualne umetnosti (AVA) v Ljubljani. Napisal je scenarij za celovečerni dokumentarni film Projekt rak: Ulayjev dnevnik od novembra do novembra (2013) in bil soustanovitelj Fundacije Ulay (2014) v Amsterdamu, pri kateri je zdaj član svetovalnega odbora. Leta 2014 je bil nominiran za nagrado Gerrit Lansing Independent Vision Award (Independent Curators International) v New Yorku. Živi na Reki na Hrvaškem.

Soorganizatorji projekta :
Igor Zabel Association for Culture and Theory
AVA – Akademija za vizualne umetnosti
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana Oddelek za Kulturo